VOLITVE: Neoddan glas je glas za avtoritarce

Do konca tedna bomo evropske volivke in volivci soodločali o svoji prihodnosti. Delo Evropskega parlamenta (in tudi Evropske komisije) namreč ključno vpliva na dogajanje v nacionalnih parlamentih, katerih odločanje je po zadnjih analizah v 80 odstotkih odvisno od predpisov, za katere se politični predstavniki sedemindvajseterice dogovorijo v Strasbourgu oziroma Bruslju. Jasno je torej, da ni vseeno, za koga ali če sploh bomo volili. Od naših glasov bo namreč odvisno, kako bodo v naslednjih petih letih obravnavane teme, ki so povezane denimo z gospodarstvom, varnostjo, socialnimi pravicami in okoljem. Vsa ta področja od blizu zadevajo naš vsakdan, zato je nizko zanimanje za evropske volitve ne le napačno, ampak z vidika delovanja demokratičnih procesov nevarno.

Neudeležba na volitvah je seveda legitimna pravica slehernega volivca. Odpor do volitev, ki navkljub kritičnim držam predstavljajo doslej najboljšo obliko državljanske participacije pri upravljanju sistemov, najpogosteje izvira iz nezadovoljstva nad delom izvoljenih političnih predstavnikov. To je razumljivo, vendar nesodelovanje na volitvah stanja ne bo spremenilo, kvečjemu ga bo poslabšalo.

Na volitvah v Evropski parlament leta 2019 je bila volilna udeležba v Italiji nekaj več kot 50-odstotna, v Sloveniji pa ni dosegla niti 29 odstotkov. Tudi ko se na volitve odpravi polovica volivcev, bi morali govoriti o prenizki volilni udeležbi. Z oddajo glasu se namreč zgodi legitimacija političnih predstavnikov in njihovih odločitev. V nasprotnem primeru, se pravi ob neudeležbi na volitvah, se legitimnost delovanja poslank in poslancev zmanjša, saj se ti ne odločajo v imenu večine državljanov, pač pa večine tistih, ki so zanje oddali glas. V tem primeru se vzpostavi neenakost v političnem vplivanju državljanov, ki odpira pot do propada demokratičnih procesov, ko manjšina odloča za večino.

Omenjeni procesi zagotavljajo zaščito temeljnih človekovih pravic, svobodo izražanja, neodvisno sodstvo, pravno državo, pluralizem medijev in vladavino večine ob spoštovanju pravic manjšin. Odsotnost demokratičnega nadzora in politične participacije pa lahko hitro privede do vzpona avtoritarnih voditeljev in strank, ki ogrožajo omenjene vrednote. Udeležba na evropskih volitvah je zato pomembna, da se izognemo čedalje bolj razširjeni normalizaciji skrajno desnih, torej nedemokratičnih diskurzov. Opozarjati na nespoštovanje pravic, ko so te celo že odvzete, je namreč prepozno.