VOJNE IGRE: Biden, Putin in smodnišnica

Vedite, da je obveščevalna agencija CIA napovedala, da se bo jutri začela 3. svetovna vojna. Povedali so tudi kako. Rusija bo inscenirala ukrajinsko provokacijo, jo izkoristila za invazijo, sledil bo strahovit odziv Nata, »kakršnega svet še ni videl,« kot svari predsednik ZDA Biden. Stari Joe ima v mislih le politične in gospodarske sankcije, toda kdo nam zagotovi, da mu stvar ne uide iz rok in prerase v fizično ravsanje med jedrskima velesilama? Konec človeštva v hipu, ne da bi čakali, da se še desetletja cvremo na žaru globalnega segrevanja? No ja, malce pretiravam. Svojih načrtov za jutri še ne bom spreminjal. Že od izkrcanja leta 1961 na Kubi CIA slovi kot največji »gaffeur« med tajnimi službami. Biden napoveduje napad v sredo, Putin ga zanika. V četrtek bomo videli, kdo laže, pravi urednik Limesa Lucio Caracciolo. Ukrajinska kriza pa je sila resna zadeva glede na to, da je povsem neresna. Nihče noče vojne, vsem pa ustreza, da se konflikt stopnjuje do tik pred zdajci. Joe Biden doma niza politične poraze. Kongres mu ni sprejel volilne zakonodaje ne plana javnih naložb v infrastrukture, jeseni mu preti zmaga Trumpovih republikancev na vmesnih kongresnih volitvah. Še vsak ameriški predsednik se je iz podobnih zagat izmazal tako, da si je nadel čelado in v zunanji politiki krepil svoj doma skrhan ugled. V istem zamahu želi ujeti še nekaj muh. Prvič, da si še tesneje podredi Evropo, ki se na ukrajinskem ringu omotično opoteka kot knokavtiran boksar, drugič, da se iz krize poleg še vedno odločilnega vojaško-industrijskega kompleksa okoristijo tudi energetski lobiji. Poskok cen surovin že podvaja dobičke, prekinitev dobave iz Rusije pa bi (pre)dragemu plinu iz ZDA odprla pot na evropski trg.

Prav tako se napetosti veseli Vladimir Putin. Kot propadel aristokrat z zakrpanimi hlačami nujno potrebuje, da bi Rusija vsaj malce bila tako strašna kot nekoč Sovjetska zveza. ZDA so ji pobrale cel Varšavski pakt, kjer so zrasli protiruski režimi in Natova oporišča, nato še troje baltskih držav in silijo še dlje. V Gruzijo in Belorusijo še ne, na vrsti je Ukrajina. Od ukrajinske meje do Moskve pa je le 500 km vojaško nebranljive ravnine, zato je za Ruse prodor Nata v Ukrajino onkraj rdeče črte sprejemljivega. Moskva ve, da ne more vojaško streti Kijeva, prav tako ne bi prenesla zagroženih sankcij. Zato Putin renči kot ogrožen psiček. Kolikor je šibkejši, toliko bolj renči. Vendar niti Biden ne sme predaleč, da ne bi Rusijo pahnil v objem pravega globalnega tekmeca – Kitajske.

Do kdaj bosta torej Biden in Putin prilivala olje na ogenj? Še predsedniku Ukrajine Zelenskemu se zdi zganjanje panike pretirano. Morda je uvidel, da se mu vstop v Nato ne izplača in da lahko več iztrži iz vloge nevtralne, politično ustrezno zaščitene blazinice med Natom in Rusijo. To je morda edini pameten izhod iz te kaše. Možen bo, ko bosta Biden in Putin ocenila, da sta dosegla dovolj, da se vsak doma in v svetu predstavi kot zmagovalec. Če se vmes kaj ne ponesreči. Ko se igračkaš z vžigalicami ob smodnišnici, lahko pok povzročiš tudi nehote.