RAVNATELJI: Kupili smo si še eno leto, kaj pa potem?

Novica o tem, da je italijansko ministrstvo za izobraževanje zagotovilo potrebno finančno kritje za nadomeščanje ravnateljev na slovenskih šolah, kjer je mesto odkrito, je prišla v zadnjem trenutku oz. že prepozno, ko do začetka šolskega leta manjka le še nekaj dni in morda ni materialnega časa, da se pravočasno izpeljejo vsi potrebni postopki za imenovanje ravnateljev. Vendar, čeprav z zamudo, je vprašanje, ki je grenilo življenje tako osebju na Deželnem šolskem uradu oz. Uradu za slovenske šole kot na prizadetih šolah ter v osrednjih civilnodružbenih in političnih organizacijah narodne skupnosti, začasno rešeno. Poudariti je treba, da začasno, saj se problem utegne spet predstaviti čez leto dni, ker lanska medministrska uredba, ki do šolskega leta 2026/2027 predvideva ukinitev treh ravnateljstev slovenskih šol, še naprej velja kljub nasprotovanju skupnosti in negativnemu mnenju Deželne komisije za slovenske šole, ki je (ali vsaj bi moralo biti) po zakonu zavezujoče.

Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini je v prejšnjih dneh stopil do tržaške podprefektinje Emanuele Milan, da bi se stvar rešila. Svojo nalogo je opravil; da se problem ne bi ponovil tudi v prihodnje, pa je zdaj na potezi politika, je dejal za slovenski televizijski dnevnik RAI. Giacomini je tej politiki aprila lani tudi prikazal nič kaj laskavo sliko o trendu upadanja števila populacije, ki zaznamuje slovenske šole v Italiji. Najvišja politična predstavnika Slovencev v Italiji sta tudi prejela domačo nalogo: senatorka Tatjana Rojc se je morala sestati z župani, a je najprej zaprosila ravnatelje za neke jasne iztočnice in zahteve, po lastnih besedah pa prejela le refleksije. Deželni svetnik Marko Pisani pa bi bil moral čim prej sklicati deželno konferenco o slovenskem šolstvu. Ta naposled bo, nam je včeraj povedal, in to prihodnjo pomlad, se pravi dve leti po sklepu, da se jo skliče čim prej. Konferenca bo torej potekala sredi šolskega leta, ki smo si ga tik pred zdajci kupili za trenutno zagotovitev nespremenjenega števila ravnateljstev, medtem pa bosta minili dve leti, ki bi ju bili lahko izkoristili malo bolje. Kaj bo čez leto dni, pa nihče ne ve.