PROSTOVOLJCI: Verjamejo v boljši svet

Krasa ni rešila politika. Krasa pred ognjem ni rešil niti kapital. Rešili so ga ljudje, velikodušni prostovoljci, pa tudi gasilci, vojaki in sekači ter drugi, ki so se dolga dva tedna nesebično razdajali za soljudi.

Na italijanski strani meje je umanjkala neposredna komunikacija med gasilci in prostovoljci oziroma gozdarsko policijo, na nov načrt za spopadanje s požari v naravi čakamo dolgo, predolgo. Da o kadrovski podhranjenosti in pomanjkanju vozil ter opreme ne govorimo. Vsakič nova zamuda, za vsako zamudo nov izgovor. Od leta 1998, ko je bil oblikovan zadnji načrt za spopadanje z gozdnimi požari, se je marsikaj spremenilo: valuta, na primer. Odškodnina za sorodnike pokojne prostovoljke civilne zaščite Elene Lo Duca, ki je umrla na pogorišču pri Praprotnem, bo po do zdaj veljavnem dokumentu lahko znašala največ 700 milijonov lir.

Na slovenski strani je sistem drugačen. Prostovoljno gasilstvo ima stoletno tradicijo, ob klicu na pomoč in aktivaciji državnega načrta je na vrat na nos prišlo reševat Kras na tisoče gasilcev iz vse Slovenije. Že res, da tudi slovensko gasilsko sceno pestijo nekatere težave. Na primer dejstvo, da nekateri delodajalci prostovoljnih gasilcev niso pustili na intervencijo. Mala država pa je kljub vsemu pokazala izjemne sposobnosti pri obvladovanju požara. »Kras moramo rešit. Ni kej,« je pred nekaj tedni, kot bi bila to najbolj samoumevna stvar na svetu, na zbirni točki v Vrtojbi izjavil koroški gasilec.

V Italiji, predvsem na Krasu, je prostovoljno služenje v civilni zaščiti za vaščane nekaj skoraj samoumevnega. Dokaz za to je veliko število zelo mladih prostovoljcev za varstvo gozdov pred požari. Prostovoljci na italijanski strani meje so s svojim herojskim delom podobno kot slovenski kolegi dokazali, da jih ne bo ustavila še tako bizarna odločitev politike, še tako huda zamuda. »Ko grem v akcijo, grem s srcem, sigurno ne s pametjo,« je bil v pogovoru jasen Denis Doljak, prostovoljec iz Zgonika, pri čemer je omenil bombe, ogenj, dim, možnost zadušitve in druge nevarnosti. Zakaj? »Ker še verjamem v boljši svet,« je povedal.