PRESTOP: Neresno in resno

Čez lužo so dokazali, da so volitve možne tudi v času korone in da ni nič bogokletnega v zahtevi po njih. Svojo demokratično dolžnost so opravili lani, kljub temu da je korona števec beležil v ZDA srhljive številke.

V Italiji volitve danes niso dolžnost, saj se nikomur ni iztekel mandat. Le sesula se je večina – krhka in prepirljiva, kakor je v tradiciji levosredinskih koalicij –, na kateri je slonela vlada Giuseppeja Conteja. Dejstva, ki so privedla do sesutja, so bolj ali manj znana. V kamere so jih ponovili politični predstavniki, ki jih je predsednik države zaslišal. Mi pa smo bili občinstvo s skušnjavo, da izjave jemljemo z rezervo, ker da politikom ne gre verjeti ravno vsega. Morda je kdo med njimi včeraj kaj prikril, morda zamolčal argumente, ki bi razodeli preračunljivost strank in računico njihovih prvakov, zlasti tistih, ki želijo prednjačiti na politični sredini, kjer je največ potencialnih volivcev.

Iz povsem drugačnega testa so bili argumenti, s katerimi je slovenska senatorka Tatjana Rojc pojasnila prestop iz Demokratske stranke v parlamentarno skupino Evropeisti-Maie-Demokratični center. S preprostimi besedami je povedala, da je prestopila na zahtevo stranke, ki da ji še vedno pripada, in da bo novi formaciji izposojena le za čas, ki ga Evropeisti potrebujejo, da skupino ustanovijo in utrdijo, zato da se nanjo opre vladna koalicija s Contejem v premierski vlogi. Ob njeni potezi se je utrgal plaz odzivov v medijih in na družbenih omrežjih.

Marsikateri so bili nabiti s sovražim govorom. Poteza pa je razburkala zlasti domišljijo tistih, ki so se prepričali, da gre za prevaro, norčevanje iz demokracije, manever s ciljem kraje volitev. Bliže resnici je ugotovitev novinarja, ki je na račun senatorke dejal, da je iskrenost redko blago v politiki.

Spomnil sem se političnega »rojstva« Tatjane Rojc, intelektualke in književnice, izposojene politiki. Na volitve je šla kot neodvisna kandidatka na listi Demokratske stranke. Njeno izvolitev je tedaj omogočil manever stranke, ki je kljub skromnemu volilnemu izplenu omogočila Slovencem v Italiji, da so dobili predstavnico v Rimu. »Rojstvo« skupine Evropeistov je morda neresna, nerodna politična poteza, simptom šibkosti dosedanje koalicije, povrhu poteza z negotovim izidom. Razlogi za prestop, ki jih je senatorka navedla za naš dnevnik, pa so skrajno resni. Na prvem mestu je skrb, da se država ne bo postavila na noge po bitki s korono, in to kljub milijardam iz evropskega sklada za okrevanje.