PRED VOLITVAMI: Mobilizacija naj naredi razliko

V Furlaniji - Julijski krajini bodo volivke in volivci jutri in v ponedeljek izbirali predsednika ali predsednico Dežele in odločali o sestavi deželnega sveta. Slovenci v Italiji imamo v njem enega ali več predstavnikov skoraj 60 let, od samega rojstva avtonomne Dežele FJK. 60 let ima tudi naše prepričanje, da je razlog za avtonomijo in posebnost te Dežele prisotnost manjšin, predvsem Slovencev, ker so bili Nemci marginalna manjšinska skupnost, pri Furlanih pa pred 60 leti še ni bilo današnje stopnje samozavedanja. Prepričali pa smo se tudi, da je manjšinska razlaga deželne avtonomije večinoma le naša in da ima politika večinskega naroda drugačne razlage.

Pred dvema mesecema smo odkrili, da ni razlik v razlagi. Ko je Dežela obhajala svojo 60-letnico, so njeni najvišji predstavniki prisegali skoraj izključno na manjšine, ki da so tudi razvojna priložnost. Slovenska manjšina je to že zaradi dejstva, da govori jezik vzhodne sosede, s katero se FJK povezuje zaradi raznoraznih koristi, predvsem gospodarskih, in da govori manjšina slovanski jezik, kar da je dober argument za zastopanje deželnih interesov v procesu vključevanja držav Zahodnega Balkana v EU. In presenečenje: tudi med pripadniki desne sredine, ki zasleduje potrditev aktualnega deželnega predsednika in ki ji nacionalni trend napoveduje povišano stopnjo nacionalistične primesi, celo večjezičnost ni več tabu tema. Nasprotno: v volilni kampanji se sama hvali z eksperimentiranjem trijezičnega pouka v Kanalski dolini, ki bi ga prenesla tudi v druga deželna okolja. Pri takšni splošni sliki, ki je bila še pred desetimi leti malo realistična, se nam zdi najbolj napačen čas, da Slovenke ali Slovenca ne bi bilo v deželnem parlamentu Furlanije - Julijske krajine. V volilni kampanji se je angažiralo več deset slovenskih kandidatk in kandidatov. Največ jih je v volilno tekmo poslala stranka Slovenska skupnost, ki za izvolitev svojega predstavnika mora stopiti čez enoodstotni prag veljavnih strankarskih glasov. Slovenke in Slovenci na drugih listah pa potrebujejo preference. Demokratska stranka računa na učinek nove sekretarke, za katero bodo volitve v FJK prvi politični test. Nekaj slovenskega se ponuja tudi na desnosredinskem bregu. Že res, da enotno nastopanje Slovencev s ciljem gotove izvolitve v deželni svet (še) ni v dometu manjšine, lahko pa računamo na to, da bo tolikšna mobilizacija slovenskih kandidatk in kandidatov le naredila razliko. Pogoj je, da se bo na volišča odpravilo čim več Slovenk in Slovencev, ki bodo svoj glas dali Slovenkam in Slovencem.