POMISLEKI: Le Pen kot simbol skrajne desnice

»Tudi jaz sem Marine,» je prvi vzkliknil madžarski vladar Viktor Orbán, ponovili pa mnogi za njim. Vsa evropska in svetovna skrajna desnica je skočila pokonci, ko so v ponedeljek v Parizu obsodili Marine Le Pen na zaporno in denarno kazen, predvsem pa so ji prisodili prepoved kandidiranja, kar pomeni konec sanj o kandidaturi na predsedniških volitvah čez dve leti. Takrat bi morda prvič premagala Emmanuela Macrona, ki ji je zadal dva udarca, celo narodno skupščino je nepremišljeno razpustil lani, ko ga je Le Pen premagala na evropskih volitvah. Za predsednico je sicer kandidirala trikrat.

Prav zaradi svoje nedoumljive užaljenosti po porazu na evropskih volitvah je Macron zakuhal vso zmedo z lanskimi parlamentarnimi volitvami, vsej Evropi je škodoval, ko se je ukvarjal z Marine Le Pen in potem z olimpijado, ne s Francijo in z Evropo v času, ko se zbirajo črni oblaki. Levica in zmerna desnica sta naposled nastopili složno, s »higienskim kordonom« sta preprečili zmago lepenistov.

Dobro so letos kazale politično spretni in pronicljivi Marine Le pen raziskave javnega mnenja. Svetla prihodnost je bila tako rekoč na dosegu roke, kot Damoklejev meč so nad njo visele samo obtožbe in preiskave o preusmerjanju evropskih denarjev za strankarski žep, ki so se naposled spremenile v sodbo. Usodno razsodbo, ki je marsikaj premaknila, prav lahko se zgodi, da bo vplivala na evropske vetrove prihodnjih let.

Tokrat namreč ne gre več samo za spopad med predsednikom Macronom in simbolno voditeljico Nacionalnega zbora Marine Le Pen, ki se je odrekla lastnemu očetu, da bi se prerinila v Elizejsko palačo, zavladala Franciji in imela v rokah edini arzenal jedrskega orožja v Evropi. Tokrat gre za evropska razmerja sil in za udarec skrajni desnici, ki zmagoslavno koraka po svetu, odkar je v Ameriki prevzel žezlo slovenski zet, priseljenski sin Donald Trump.

Vsa skrajna desnica je skočila pokonci, od ameriške do ruske in madžarske, italijanske in slovenske. Oglasila so se tudi nekatera imena, o katerih je bilo zadnje čase manj slišati, nizozemski skrajnež Geert Wilders, denimo. Tudi brazilski mogotec Jair Bolsonaro, ki se je nadejal vrnitve na tron in maščevanja, zdaj pa ga čaka sojenje zaradi poskusa državnega udara, poskusa umora in še marsikaj.

Tudi slovenska desnica se je oglasila. Njen prvak Janez Janša je na spletu objavil svoje ogorčenje zaradi sodnega obračunavanja s političnimi tekmeci. Obsodba meče slabo luč na pravno državo ter spodkopava bistvo demokracije, je zapisal. »Začelo se je v Italiji, leta 2014 nadaljevalo v Sloveniji, nato v Makedoniji, na Poljskem in v Romuniji. In zdaj Francija. Quo vadis, EU?« se sprašuje Janša.

V Evropi slovenski partnerji Le Penove in Melonijeve, ki se ta čas vzpenja na najvišjo stopnico med političarkami skrajne desnice, sedijo v klopeh Evropske ljudske stranke. Vsaj dva pa rada glasujeta skupaj s pravimi somišljeniki iz skrajno desnih klopi v dvorani v Bruslju ali v Strasbourgu.

Vsi, ki protestirajo zaradi obsodbe Marine Le Pen, so ogorčeni, ker so ji v sodbo zapisali prepoved kandidiranja naslednjih pet let. Prepoved velja že danes, so prebrali sodniki. Pravijo, da so po svoje pretreseni celo tekmeci, nasprotniki Marine Le Pen, med njimi voditelj skrajne levice Jean-Luc Mélenchon in sedanji predsednik vlade François Bayrou. Marsikoga v Franciji je menda zmotilo, ker so ta čas morda najmočnejšo političarko Francije preprosto izločili iz vsakršne tekme.

V resnici francoska skrajna desnica vsaj ta trenutek nima zamenjave za Marine Le Pen. 29-letni Jordan Bardella je sicer formalni šef Nacionalnega zbora, tja ga je šefica postavila, da bi pridobil mlade volivce in se izuril za vodenje politike. V Evropskem parlamentu nabira izkušnje, na odprti sceni pa niti slučajno ne pomeni toliko kot Marine Le Pen ali kakor je nekoč Jean-Marie Le Pen, letos januarja umrli ustanovitelj Nacionalne fronte, ki jo je njegova hči prekrstila v Nacionalni zbor.

Igre za francoski prestol niso brez pomena za Evropo in Evropsko unijo. V Franciji fašistov ni bilo v vladi po Petainovi republiki, pa naj so se še tako trudili. Marine Le Pen je bila med vsemi s skrajnega desnega roba najbolj udarna in uspešna, dvakrat se je že prerinila v finale.