POLITIKA V ITALIJI: Visenje v desno

Pred tednom dni je družba Ipsos objavila rezultate javnomnenjske raziskave, po kateri naj bi Demokratska stranka (DS) presenetljivo prvič po štirih letih za las prevzela vodstvo pred Ligo (z 20,8 proti 20,1 odstotka podpore), vmes pa naj bi zlezli Bratje Italije (20,5). Sekretar demokratov Enrico Letta je izrazil zadoščenje, ob ugotovitvi, da se lahko podatki že naslednje jutro spremenijo.

Prav je imel. Tržaški Swg je trojico v svoji tedenski anketi, objavljeni v torek, razporedil drugače: prva Liga (20,9), drugi Bratje Italije (20,4), tretji demokrati (19). V petek je prišla še tretja različica, ki v glavnem potrjuje drugo, tokrat od Alessandre Ghisleri: Liga 21,2, Bratje Italije 20,5, DS 19. Sporočilo vseh treh anket je jasno: v teku je troboj, morebitno tesno prvo mesto pa bi demokratom na volitvah verjetno prineslo le Pirovo zmago.

Po eni strani se DS s sekretarjem Letto na čelu kar dobro drži – predvsem glede na to, kako je njegov predhodnik Nicola Zingaretti v marcu obupal in ob odstopu dejal, da se svoje stranke zaradi notranjih razprtij in osebnih ambicij preprosto sramuje.

Nekoliko slabše se piše tistim, ki so že najdlje na oblasti (v tretji vladi zapored), čeprav so do nedavnega poosebljali boj proti »aparatu«. Gibanje 5 zvezd, ki je v parlamentu še vedno največja stranka, zaseda v anketah stabilno četrto mesto (14,2 za Ipsos, 16,2 za Swg, 16,2 za Ghislerijevo). Na površju ga drži še en težkokategornik, Giuseppe Conte, ki so ga (podobno kot demokrati Letto) poklicali, da prekrmari plovilo iz razburkanih voda – predvsem ob neprijateljski ločitvi s Casaleggiovo platformo Russeau. Dva nekdanja premierja skušata strankama, ki se lahko (samo skupaj) zoperstavita desnici, vcepiti zmagovalno miselnost med daljšo vladno preizkušnjo, ki – kljub temu, da bo načrt za okrevanje po pandemiji v torek dobil zeleno luč Bruslja – ne prinaša veliko podpore.

Desnica za zdaj ohranja prednost, pa ne samo to: Liga in Bratje Italije skupaj presegajo 40 odstotkov podpore, kar pomeni, da je »tretja noga«, stranka Naprej Italija, vse manj potrebna. Berlusconijeva stranka, zmernejši element desne sredine, je zaradi tega v resnih eksistencialnih težavah. Pogovori o morebitni strateški združitvi z Ligo so marsikaterega člana prestrašili, eni so že prebegnili v novo stranko, ostali iščejo volilne adute. V Trstu in Gorici vlečejo za rokav predvsem istrske ezule, kot je pokazal nedavni obisk senatorja Maurizia Gasparrija.

Kdo bo pa zdaj negoval opozicijo, se je tudi Primorski dnevnik spraševal ob rojstvu vlade Maria Draghija, ki sloni na najširši in nehomogeni koaliciji doslej. Odgovor je bil že tedaj jasen: v glavnem so to Bratje Italije, najbolj desna stranka, ki doživlja odtlej nezadržen vzpon. Ta je zmotil Salvinijevo Ligo, ki v vladi, kot se pogosto dogaja, igra vlogo »opozicije v koaliciji« – glede migrantov, ponovnega zagona gospodarskih dejavnosti in drugih zadev. To pa, kaže, ni dovolj: stranka Giorgie Meloni je na tem, da svojega naravnega zaveznika in konkurenta prehiti ter prevzame vodilno vlogo na desni. Tega se poleg drugih ne moremo veseliti Slovenci. Bratje Italije imajo do te skupnosti in do Slovenije še vedno zadržke. V Trstu med drugim odkrito nasprotujejo vračanju Narodnega doma Slovencem, ob spominskih priložnostih (nazadnje 12. junija) pa nediplomatsko zahtevajo enostranska opravičila za grozote 20. stoletja. Evropski duh je doma drugje.