PODNEBJE: Ni res, da »je bilo poleti vedno vroče«

Upati je treba, da v naših krajih besed »saj je bilo poleti vedno vroče« ne bomo več slišali. Kdor še naprej vztraja z zanikovanjem podnebnih sprememb, se krepko moti. To dokazujejo tudi ekstremni pojavi, ki smo jim priča v zadnjem obdobju. Uničili smo namreč naš planet, z uničevanjem pa še naprej nadaljujemo. Tako da je vprašanje, kako bodo živele bodoče generacije, pa tudi že današnje mlajše generacije, povsem na mestu. Če se s posledicami človeškega ravnanja marsikdo ni ukvarjal, ko so poplave in drugi izredni vremenski ekstremi pustošili in povzročali na desetine ali celo stotine smrtnih žrtev v nam oddaljeni Aziji, Afriki ali drugih krajih sveta, se zdaj s škodo spopadamo na naših tleh. Ravno ob obletnici suše in požarov, ki so lani uničili lep del Krasa, se v FJK in Sloveniji soočamo z drugo vrsto naravne ujme, saj so dež, toča in veter povzročili tolikšno škodo, kakršne nihče ne pomni. Tako lanski požari kot letošnja neurja pa niso naključje. So jasne posledice podnebnih sprememb, prihodnost, ki se obeta, pa je še slabša, saj nič ne kaže, da bi se stanje izboljšalo. Predvsem v naših krajih - v južni Evropi in na območju Alp -, ki so po mnenju medvladnega panela za podnebne spremembe (Ipcc) po Arktiki najbolj pod udarom podnebnih sprememb. Da ni bilo poleti vedno vroče, kot trdijo nekateri, potrjujejo tudi podatki Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (Ecmwf), po katerih so v južni Evropi v prvi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja med poletjem beležili le tri odstotke dni z ekstremno vročino (nad 38 stopinjami Celzija), leta 2022 pa je bilo tovrstnih vročih dni za 8 odstotkov. Da je zdajšnja vročina nekaj novega, s čimer bomo morali poskušati sobivati, ker take temperature ubijajo, kot priča 18.000 smrtnih žrtev le v Italiji v lanskem poletju, potrjujejo tudi vesti iz Catanie. Tam so številne mestne četrti ostale brez pitne vode in elektrike, ker podzemne cevi niso prenesle temperature 45 stopinj. Ko so cevi postavljali, teh težav, vezanih na vročino, ni bilo. Zatorej nehajmo verjeti, da so podnebne spremembe gola izmišljotina ali da le obrobno vplivajo na naše življenje. Začnimo, vsak v svojem malem, ravnati tako, da vsaj nekoliko omejimo posledice, ki so že tako tragične in neizbežne. Spremenimo svoja vsakodnevna obnašanja, s katerimi smo v vseh teh letih presegli zmogljivosti Zemlje: zmanjšajmo porabo vode, elektrike, mesa, emisij, najrazličnejših surovin. Pomislimo, ali se moramo ogrevati s plinom, ali raje oblečemo težjo majico, ter presodimo, ali je avtomobil res potreben ob vsakem minimalnem premiku. Seveda je to le kapljica v (plastike polnem) morju, sami pa smo brez ukrepanja odločevalcev nemočni. Dovolj je bilo, da je deželna vlada FJK začela denarno spodbujati postavitev solarnih panelov, pa so se ti zaradi tega na strehah začeli kar razmnoževati. Vsi lahko torej nekaj prispevamo. V upanju, da ni prepozno, kot so se včeraj zavedli tudi sami lastniki omenjenih panelov, ki jih je uničila toča. Takšna, kakršne naši kraji do 24. julija 2023 še niso videli. Ker je citat, da je bilo poleti vedno tako vroče, le ogromna laž.