POD PREPROGO: Netanjahu kot Milošević?

Odgovor je ne. Čeprav ga Mednarodno kazensko sodišče v Haagu preiskuje zaradi vojnih in zločinov proti človeštvu, storjenih v Gazi že od 13. junija 2014 dalje in zlasti po 7. oktobru lani, izraelski premier ne tvega obsodbe, ki je doletela srbskega voditelja. Pa ne zato, ker bi bili zločini manjši. Slobodana Miloševića so zašili zaradi genocida v Srebrenici, kjer so Srbi poklali 8500 muslimanskih mož. Izraelci so do zdaj v Gazi pobili štirikrat toliko ljudi, med njimi 14.000 otrok.

Razlika je druga. Milošević je bil v nemilosti Washingtona, Benjamin Netanjahu je njegov varovanec. Če te ščiti glavna svetovna velesila, si na varnem pred resolucijami ZN in mednarodnimi sodniki. Dokler si na čelu države, si nedotakljiv. Kot je nedotakljivo zavezništvo ZDA-Izrael, četudi ni vselej jasno, kdo ukazuje in kdo uboga.

Vest, da kazensko sodišče preiskuje trojico Benjamin Netanjahu, Joav Galant (obrambni minister), Herzi Halevi (poveljnik vojske), je kljub temu vznemirila izraelsko vlado. Pa ne zaradi vzporednice s srbsko trojico Milošević-Karadžić-Mladić, ampak ker načenja enega od temeljev nedotakljivosti Izraela. Prvi je vojaška premoč, tudi jedrska. Drugi, še pomembnejši, je spretnost, s katero se zna Izrael predstaviti (zahodnemu) svetu kot žrtev, pa čeprav že 57 let ilegalno zaseda palestinska ozemlja in sistematično krši vsako resolucijo ZN s tem v zvezi.

Ko so izraelski mediji objavili vest, da tožilec v Haagu Karim Khan pripravlja mednarodno tiralico za trojico voditeljev, je v Jeruzalemu zavladala panika. Iz žrtev teroristov Hamasa bi se čez noč prelevili v vojne zločince! Netanjahu se je prilepil na telefon in zahteval od Joeja Bidna, naj ZDA tega ne dovolijo. Izraelska vlada je zadevo obravnavala kot prioritetno.

Mednarodno kazensko sodišče ni Meddržavno sodišče, ki Izrael preiskuje zaradi suma genocida. Obe sta v Haagu, pristojnosti so različne. Poenostavljeno: prvo preiskuje zločine posameznikov, drugo zločine držav. Sodbe prvega lahko spravijo voditelje držav v zapor, sodbe drugega lahko privedejo do sankcij Varnostnega sveta ZN. Tako Izrael kot ZDA ne priznavata kazenskega sodišča, je pa članica od leta 2015 Palestina, zato je sodišče pristojno za zločine na njenem upravnem, četudi okupiranem ozemlju. Konkretno: tudi v primeru tiralice Netanjahu nič ne tvega, dokler je v Izraelu, tvegal pa bi aretacijo v eni od 124 držav članic sodišča.

Bolj kot to pa Izrael skrbi politična škoda, izguba ugleda in morda podpore vlad zahodnega bloka. V preostalem svetu je ugled že zapravljen, zaradi masakra v Gazi pa je močno načet tudi v zahodnih družbah, kot priča upor ameriških študentov, kakršnega ni bilo vse od vojne v Vietnamu. Tiralica kazenskega sodišča bi lahko imela nepopravljive politične posledice.

ZDA so se odzvale in zaščitile Izrael. Glasnica Bele hiše Karine Jean-Pierre je javila, da ne podpirajo preiskave. Prav tako so se izrazili visoki predstavniki administracije, kongresa in Bidnovih demokratov, ki na volitvah nujno potrebujejo podporo judovskih lobijev z vplivno zvezo AIPAC na čelu, nosilko interesov Izraela v ZDA.

Čeprav ZDA niso članice sodišča, so skupaj z Veliko Britanijo imele odločilno besedo ob imenovanju tožilca Khana. Ta je uslugo Britancem že povrnil, ko je koordinacijo preiskave o Izraelu zaupal Andrewu Cayleyju, ki je svoj čas kot vrhovni vojaški tožilec Velike Britanije preiskoval vojne zločine britanskih vojakov v Iraku. Vse je že doma arhiviral in tako preprečil, da bi se z njimi ukvarjalo sodišče v Haagu. Malo verjetno je, da bi zdaj Khan in Cayley preganjala Izraelce, če to ni po godu Washingtonu in Londonu.

Je pa morda ustrahovanje z mednarodno tiralico sredstvo pritiska na izraelsko vlado, naj se odpove masakru v Rafi, ki bi bržkone presegel vse zlo zadnjih sedmih mesecev v Gazi. Del ameriške javnosti tega ne bi sprejel in to bi najbrž dokončno pokopalo Bidnove upe v drugi mandat. Odtod sporočilo, da ima tudi neomajna podpora ZDA Izraelu neko skrajno mejo, ki bi jo napad na Rafo prekoračil.

Kaj pa, če Netanjahu cilja prav na to? Ko bi z nadaljevanjem vojne na oblasti dočakal izvolitev Donalda Trumpa, idola evangeličanskih sionistov, ki so izraelski skrajni desnici še bolj naklonjeni kot ameriški Judje, ki volijo demokrate, bi potem imel proste roke za končni obračun s Palestinci.