Četrtek, 31 oktober 2024
Iskanje

POD PREPROGO: Nesramne ovacije vojnemu zločincu

29. jul. 2024 | 8:00
    Dark Theme

    Benjamin Netanjahu je v Washington v torek pripotoval sveže okrvavljenih rok. Dan prej je njegova vojska v begunskem naselju Han Junis v Gazi zagrešila še enega v neskončni verigi vojnih zločinov. Območja, ki so ga razglasili za varno, so se lotili z bombami, raketami in tanki. Obležalo je 70 mrtvih in 200 ranjenih. Kot običajno je Izrael napad utemeljil z domnevno prisotnostjo borcev Hamasa.

    Enako so v nedeljo utemeljili streljanje na humanitarni konvoj ZN in letalski raid na šotore pred ostanki bolnišnice Al-Aksa, kjer je bil med drugimi ubit novinar in še dva ranjena. S tem je v Gazi od 7. oktobra padlo že 163 novinarjev, kar daje misliti na načrtno ubijanje, zato da se pred svetom prikrijejo zločini izraelske vojske.

    Civilnih žrtev je medtem že več kot 39 tisoč. To so uradno ugotovljene neposredne žrtve. Še vsaj 10.000 je po oceni organizacije Euro-Med Human Rights Monitor trupel pod ruševinami, ugledna medicinska revija The Lancet pa je že junija ocenila, da bi vseh žrtev lahko bilo do 186.000. V konfliktih, kakršen divja v Gazi, je število posrednih smrti zaradi uničene zdravstvene infrastrukture, pomanjkanja vode in hrane, zdravil, epidemij od 3 do 15-krat več, kot je neposrednih žrtev orožja.

    Glasnik Svetovne zdravstvene organizacije Christian Lindmeier je te dni sprožil alarm zaradi virusa poliomielitisa v odplakah. V Gazi ni niti pitne vode, kaj še za higieno, bombe so uničile kanalizacijo in bolnišnice, okupatorska vojska ne dovoli dobave niti sanitarne pomoči. Celo mnogi izraelski zdravniki in rektorji univerz so v pismu, ki ga je objavil Haaretz, pozvali vlado k prekinitvi ognja, da se prepreči katastrofalna epidemija.

    O vsem tem pa v pogovorih Netanjahuja z ameriškimi botri niti besede. Gnusno je bilo gledati ovacije kongresnikov vojnemu zločincu. ZDA so in še počnejo po svetu marsikaj, malokdaj pa so si tako odkrito prevzele soodgovornost za genocid, ki prvič v zgodovini poteka pred očmi svetovne javnosti, izčrpno dokumentiran na družbenih medijih.

    Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu je le kak dan prej na pobudo generalne skupščine ZN še iz leta 2022 razsodilo, da je 57 let trajajoča izraelska okupacija Zahodnega brega, vzhodnega Jeruzalema in Gaze protizakonita. Na 32 straneh je ICJ detajlno naštel protizakonite prakse: razlaščanje zemlje, vodnih in drugih virov, premoženja, deportacije in dvojne standarde za Palestince oz. Jude. Sodniki so črno na belem napisali, da se na zasedenih ozemljih izvajata apartheid in etnična segregacija in da se mora to končati čim prej. Izrael je tudi dolžan porušiti segregacijski zid, naselbine in ilegalno infrastrukturo, Palestincem vrniti zemljo in poravnati škodo.

    Izraelska vlada se je kajpak odzvala z običajno zmesjo viktimizma in arogance. Ministra Itamar Ben Gvir in Bezalel Smotrič sta napovedala še pospešeno prilaščanje zemlje, ki da jim pripada, ker je bila pred nekaj tisočletji judovska, poslanci v knesetu pa so izzvali svet z glasovanjem proti nastanku palestinske države. Že res, da odločitve ICJ niso neposredno izvršljive. Prav zato je sodišče pozvalo Varnostni svet ZN, kjer pa imajo ZDA kot zvest zaveznik Izraela pravico do veta, k sprejetju nujnih ukrepov za konec okupacije palestinskih ozemelj.

    Kako so zahodne demokracije, vladavine prava in svobode tiska, sprejele odločitev sodišča, ki postavlja tudi njih na zatožno klop? Z medijskim mrkom in sprenevedanjem politike.

    Naivno sem pričakoval, da bo epohalna razsodba ICJ osvojila naslovnice časopisov in televizijskih poročil ter da bodo ZDA in Evropa postavljene pred lastne politične odgovornosti za vse kršitve mednarodnega prava, ki so jih v 57 letih dopustile vsem izraelskim vladam. Kje pa! Z redkimi izjemami so vsi mediji le bežno omenili ali prikrili sodbo ICJ. Naj bo še tako pravno neobvezujoča, je bila politična bomba in jo je zato bilo treba dezaktivirati, da ne bi delala preglavice voditeljem ZDA in EU, ko se bodo rokovali z Netanjahujem in potrjevali neomajno podporo Izraelu pri iztrebljanju Palestincev.

    Medtem je avtoritarna in neliberalna Kitajska v Pekingu zbrala vse tudi po zaslugi »divide et impera« politik ZDA in Izraela sprte palestinske frakcije. Bomo videli, kaj bo iz tega. Gotovo je to prvi nujen korak v smer miru in pravičnosti, ki ga zaman pričakujemo od zahodnih demokracij.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani