POD PREPROGO: Govorijo o podnebju, trgujejo pa z nafto

Povprečna temperatura na planetu je 17. novembra letos prvič v zgodovini človeštva za 2,07 stopinje presegla povprečje iz predindustrijske dobe. Rekord so zabeležili znanstveniki programa EU Copernicus za podnebje na podlagi meritev po vsej zemeljski obli. Na podnebni konferenci COP21 leta 2015 v Parizu so se voditelji držav sveta obvezali, da rast temperature omejijo na največ 1,5 stopinje Celzija. Novembrski rekord še ne pomeni, da je ta cilj odpisan, je pa dokaz več, da se od njega oddaljujemo. Če je globalni porast temperature (5-letno povprečje) dosegel za zdaj 1,2 stopinje, je bil letos občutno večji: 1,43 stopinje v obdobju januar-oktober in celo 1,7 stopinje v oktobru. Leto 2023 se še ni izteklo, bo pa zagotovo najbolj vroče doslej.

Ta alarmni zvonec je le eden tolikih na konferenci COP28 v Dubaju. Znanstveniki so nanjo spet prišli s svarilom, da je treba ukrepati »zdaj ali nikoli več«, sicer bodo podnebni procesi nepovratni. Izpuste toplogrednih plinov je treba takoj drastično zmanjšati, opozarjajo prav vse mednarodne institucije. Program ZN za okolje (UNEP) napoveduje, da se bo po sedanjih trendih ozračje do konca stoletja segrelo za katastrofalne 3 stopinje Celzija, dvakrat več od ciljev pariške konference. Že danes, ko nismo dosegli niti polovice te vrednosti, imamo ekstremne vremenske pojave in vemo, da posledice segrevanja niso premočrtne, ampak eksponentne. Ne povečajo se za kak odstotek, ampak se podvojijo, početverijo itd. UNEP tudi opozarja na krizne točke, kjer bo porast še večji: v Kaliforniji pričakujejo med 5 in 8 stopinj več, v Sredozemlju pa so že zdaj učinki segrevanja dvakrat večji kot v svetovnem povprečju.

Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), ki povezuje klimatologe vsega sveta, je septembra poročal, da se je stanje v primerjavi z zadnjo celovito analizo pred tremi leti poslabšalo in da se oddaljujemo od cilja omejitve segrevanja na 1,5 stopinje. Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je ugotovila, da so koncentracije toplogrednih plinov, kot so ogljikov dioksid, metan in dušikov oksid, v ozračju leta 2022 dosegle nove rekordne vrednosti. Za CO2 so lani izmerili 418, letos pa že 425 delcev na milijon, medtem ko je 800.000 let v izmenjavi ledenih in vročih dob koncentracija nihala med 190 in 290 delcev na milijon. To prinaša še višje temperature, ekstremne vremenske pojave in dvig gladine morja. UNEP ocenjuje, da bi morali do leta 2030 izpuste CO2 zmanjšati za 42 % oz. 22 milijard ton. Na konferenci COP28 bo ena glavnih tem petletno preverjanje izvajanja pariških obvez. Iz predhodnega poročila izhaja, da smo emisije zmanjšali le za dva odstotka v primerjavi z letom 2019, glede na leto 2010 pa bodo za 8,8 odstotkov večje. Je verjeti, da jih bomo do leta 2030 znižali za 40 odstotkov?

Znanstveniki in nevladniki so črnogledi. Na lanski COP27 v Šarm el Šejku je glavni dogovor bil o uvedbi finančne pomoči za blaženje posledic podnebnih sprememb v državah v razvoju. V enem letu se doslej niso dogovorili niti o upravljanju in financiranju tega instrumenta. V Dubaju so za zdaj obljubili nekaj sto milijonov dolarjev, potrebnih bi bilo 100 milijard. Na vrhu G20 leta 2021 v Rimu so se državniki obvezali za posaditev tisoč milijard dreves na planetu do leta 2030, se pravi 240 milijonov (!) na dan. Po dveh letih ni enega samega drevesa več, na vseh celinah se nadaljuje plenjenje zelenih pljuč planeta.

Na konferenci v Dubaju je udeležencev kar 97.000. Tja so leteli z avioni in s tem še povečali toplogredne izpuste. Med njimi mrgoli lobistov fosilne industrije. Novinarji BBC in Guardiana poročajo, da bodo voditelji vsaj 27 držav ob robu konference sklepali nove pogodbe za dobavo plina in nafte. Sicer pa kaj lahko pričakujemo od konference, ki ji predseduje sultan al Džaber, vodja naftnega kolosa Abu Dhabi National Oil Company?

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres obsoja »greenwashing«, zeleno oplajanje fosilnih onesnaževalcev, ki jim države namenjajo več subvencij kot podnebnim ukrepom. Bolehavi papež Frančišek iz Vatikana svari človeštvo, da je na kocki obstoj življenja na Zemlji. Jima bodo prisluhnili? Predsednikov ZDA Joeja Bidna in Kitajske Xi Jinpinga sploh ni v Dubaju. Drugi se bodo morda za hip posuli s pepelom, potem pa strumno naprej ... proti prepadu.