Prijava
Dark Theme
»Pomisli: vtipkaš lahko katerokoli vprašanje, klikneš na gumb in dobiš odgovor v manj kot dveh sekundah! Ni ti treba v knjižnico po knjigo: tole škatlico lahko vprašaš dobesedno karkoli in vse lahko izveš takoj! Ali ni to revolucionarno?«
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je internet omogočil eksplozijo informacij in mreženja: bil je revolucionaren izum. V generaciji milenijcev - posameznikov, rojenih med letoma 1981 in 1995 - smo mlajši odraščali ob novih digitalnih tehnologijah in dostopu do spleta. Niso nam škodovale: duševno zdravje milenijcev se je izkazalo kot dobro oziroma nič kaj slabše v primerjavi s prejšnjo generacijo. Vsi smo bili precej optimistični glede interneta, med letoma 2010 in 2015 pa nismo opazili, da se nekaj spreminja: takrat se je zgodila velika sprememba.
Če si ogledamo potek internetne revolucije, lahko opazimo, da smo vanjo padli z najboljšimi nameni. Cal Newport, profesor računalništva na Univerzi Georgetown, opisuje, kako smo v začetku let 2000 doživeli radikalno spremembo spleta; sprva je to bil pozitiven dogodek, saj so prvič uvedli medij za lažje objavljanje informacij na spletu: bloge. Spletna mesta za objavljanje besedil in fotografij so zelo olajšala objavo vsebin na spletu. Nastal je Facebook, ki je omogočil lažje povezovanje z znanci in prijatelji in poenostavil ohranjanje stikov.
V času revolucije pametnih telefonov pa so podjetja, ki so imela v lasti družabna omrežja, ugotovila, da lahko služijo ne samo glede na število ljudi, ki uporablja te platforme, ampak tudi glede na količino časa, ki jo vsak uporabnik preživi na teh aplikacijah. Iznašla so način, kako ljudi vkleniti na listanje za informacijami na zaslonu čim dlje. Od leta 2011 so se algoritmi veliko izboljšali in podjetja družbenih medijev so zgradila zasebno različico spleta, ki je uporabnikom omogočila, da so ne le prejemniki, ampak tudi ustvarjalci vsebin. Osredotočila se je na t. i. engagement («sodelovanje«); ni presenetljivo, da se zdaj pritožujemo bodisi glede vsebin, ki jih hočemo ali nočemo videti na spletu, bodisi glede časa, ki ga zaradi tega nevede izgubimo.
Jonathan Haidt, avtor knjige The Anxious Generation (Tesnobna generacija), je izvedel raziskavo o anksioznosti, depresiji in samopoškodovanju v ZDA. Pokazal je, kako so podatki o teh motnjah od leta 1990 do leta 2010 precej enakomerno porazdeljeni; kar naenkrat pa krivulja pojavnosti od leta 2012 eksponentno naraste, zlasti za mlada dekleta: številke se skoraj podvojijo. Tudi v ostalem delu razvitega sveta je situacija zelo podobna. Naraščanje krivulje pojavnosti omenjenih motenj pri mladih fantih je bolj postopno: začne se nekoliko prej in se nato polagoma in počasneje dviguje. Haidt meni, da če starši otrok po vsem razvitem svetu enako neuspešno prepoznavajo nevarnosti družabnih omrežij, za to ne morejo biti krivi sami: težava je v sistemu.
Hitrost odraščanja otrok je deloma odvisna od okoljskih dejavnikov, na katere se tudi biološko odzivamo. Raziskava ameriškega otroškega psihologa Jaya Belskyja je pokazala, da deklice dobijo prvo menstruacijo prezgodaj, če so v otroštvu izpostavljene večjemu stresu in travmam, kot bi bilo naravno. Skoraj tako je, kot da bi evolucija opazila, da je svet nevaren, in se odločila, da bo pri ljudeh prej sprožila reprodukcijo. Če pa je svet varen, se lahko odraščanje nekoliko upočasni in otrok lahko posveti več časa igranju in učenju.
V prvih letih po prihodu družabnih omrežij smo mislili, da so virtualne interakcije dokaj podobne družbenim in torej nimajo negativnejšega vpliva. Vendar Haidt pravi, da se ni noben mladiček na svetu naučil hoditi tako, da je sedel in gledal videoposnetke, ki prikazujejo, kako naj se nauči hoditi; enako tudi družbenih odnosov ne more usvojiti preko ekrana.
Prej omenjeni Newport meni, da je Steve Jobs ob predstavitvi iPhona prvotno govoril o fantastičnem predvajalniku glasbe, zvočnih knjig in podcastov ter orodju, ki poenostavi in pohitri vsakdanje dejavnosti. Zelo priročno orodje, ki ga lahko imam v torbici ali v žepu in mi takoj poda odgovor, če želim preveriti pot na zemljevidu, delovni čas restavracije ali če imam vprašanje. Vendar v prvotni viziji ni bilo predstave, da bomo v ekran tega majhnega orodja strmeli veliko dlje, kot nameravamo; ni bilo predstave, da se bo zgodilo to, kar se trenutno dogaja mlajšim generacijam.
