PERSPEKTIVE: Svetovni doseg Nobelove nagrade

Živijo, Perspektive! V jesenskem času se knjižni trg ponovno prebudi. Založbe predstavljajo novo knjižno ponudbo in začne se nova bralska sezona. Nastopi pa tudi čas za podeljevanje prestižnih nagrad. V Italiji so septembra avtorici Federici Manzon podelili nagrado Campiello, v Angliji pa je Bookerjevo nagrado prejela avtorica Samantha Harvey. Oktobra razglasijo prejemnika Nobelove nagrade za književnost, za katero so nominacije lahko z vsega sveta. Letos so 10. oktobra razglasili prejemnico, in sicer južnokorejsko pisateljico Han Kang.

Za Nobelovo nagrado je najbrž vsakdo že slišal vsaj enkrat v življenju. Podeljuje jo Švedska akademija za najrazličnejša področja: medicino, fiziko, kemijo in ekonomijo. Poleg nagrade za literaturo se mi zdi najzanimivejša Nobelova nagrada za mir. Zamisel je zelo plemenita, včasih pa preide v roke vprašljivim nominirancem.

Ne bom razglabljala o dolgi zgodovini Nobelovih nagrad, lahko si predstavljate, da so se leta 1901 odločali drugače, kot se danes, in so bili v ospredju moški. Kot študentka, ki se z literarnimi nagradami srečuje le na novičarskih portalih, ne morem veliko pametovati o dogajanju. Je pa lahko v razmislek podatek, da so nagrado najprej podeljevali predvsem evropskim oz. zahodnim avtorjem, v zadnjih desetletjih pa so segali po celotnem spektru svetovnih nacionalnih književnosti in najrazličnejših kultur.

Slovenci imamo poseben odnos do Nobelovih nagrad. Na spletu sem prebrala, da je leta 1923 Friderik Pregl prejel prestižno nagrado za kemijo. Nato pa jo je še leta 2007 kot članica večje organizacije prejela tudi Lučka Kajfež Bogataj, in sicer nagrado za mir. Nagradi za mir se je večkrat približal slovenski kandidat, to je misijonar Pedro Opeka. Na literarnem polju pa smo lahko večkrat zasledili ščepce dramatičnosti. Nominirana naj bi bila Alma Karlin, znana pisateljica potopisov, ki pa je lastno identiteto doživljala v ključu svetovljanstva. Nato so za nagrado predlagali tržaškega pisatelja in steber slovenske književnosti Borisa Pahorja, ki pa nagrade ni prejel. Leta 2019 je Nobelovo nagrado prejel avstrijski pisatelj slovenskih korenin Peter Handke, kar pa je sprožilo tudi številne polemike zaradi nekaterih njegovih kontroverznih stališč.

Če se spet povrnem h književnosti, si lahko predstavljam, da izbira žirij ne more biti najlažja. Gotovo ni tako, kot bi izbiral, ali boš za zajtrk jedel kosmiče ali piškote. Kljub vsemu pa so nekatere odločitve zelo zanimive. Moja »ženska« zvestoba mi prišepetava, naj najprej izpostavim, da je Nobelovo nagrado za književnost v 117 letih podeljevanja prejelo samo 18 žensk. Med prejemniki so številna imena, ki sodijo v svetovni literarni kanon. Med temi naj omenim klasike, kot so Hemingway, Faulkner, Toni Morrison, ki jih obravnavamo tudi v šolskih berilih. Jean-Paul Sartre, veliko ime francoske književnosti, je nagrado zavrnil. Pred nekaj leti so jo podelili kantavtorju Bobu Dylanu, saj je žiriji včasih prijetno porušiti ali prestopiti kako mejo. Najverjetneje so mislili enako, ko so leta 1953 nagrado podelili Winstonu Churchillu.

Za zaključek pa bi se morda zaustavila pri letošnji nagrajenki. Han Kang je priznana avtorica iz Južne Koreje in je prva iz te države, ki je prejela to prestižno nagrado. Številni jo hvalijo, saj s pisanjem spodbuja druge južnokorejske avtorje. Komisijo je prepričala s svojim poetičnim slogom in občutkom za krhkost življenja. Med znanimi deli je knjiga Vegetarijanka, ki je v slovenščino že prevedena, in jo bomo morda opazili na stojnici založbe Mladinska knjiga na letošnjem knjižnem sejmu. Zanimivo pa je, da se je njeno ime že pojavilo v novejših berilih za srednje šole.

Podeljevanje nagrade, kot je Nobelova nagrada za književnost, morda najvišje tako priznanje za literaturo, ni lahko delo. V današnjem času je vse več kakovostnih knjižnih del in zato je odločitev zelo zapletena. Poleg tega bolj poudarjajo nacionalno raznolikost in vključenost vseh kultur, tudi manj izpostavljenih. Po mojem mnenju to povzroči nasprotni učinek, da imajo nekateri avtorji manj možnosti za uveljavitev, Margaret Atwood je npr. že nekaj let med nominiranci, a morda kot Američanka - in tem so podelili že veliko nagrad - ne bo deležna te časti. Verjetno so tudi Slovenci zaradi »evropske« lege prikrajšani, morda pa bo v prihodnosti ta nagrada le stopila tudi na naša tla.