PERSPEKTIVE: Strast in prvi mraz

Imel sem sošolca, ki je že od malih nog gojil veliko ljubezen do avtomobilov in motorjev. Ne vem, od kod je podedoval to strast. Spomnim se, da je imel v zadnjem letu vrtca pobarvanko z različnimi modeli motornih koles. Z barvicami je ure in ure barval polja. Njegovo navdušenje me je tako nalezlo, da sem ga prosil, ali si lahko preslikam strani pobarvanke. Toda moje zanimanje za motorje ni dolgo trajalo.

Osnovna šola je bila čas biciklov. Na zadnje vilice je s ščipalko pripel kos kartona, da se je dotikal špic kolesa. Ob poganjanju bicikla se je slišal zvok, ki je spominjal na zvok motornega kolesa. Včasih smo tudi drugi sošolci in prijatelji karton namestili na vilice in navdušeno poganjali pedale, sanjali, da vozimo motor.

Tekom let je njegovo zanimanje za avtomobile samo še naraščalo. Poznal je vse znamke, modele in vedel, kje jih proizvajajo. Ko smo se z avtobusom vozili v Trst, je štel avtomobile. In potem nam je pripovedoval, koliko rdečih je naštel, koliko črnih in koliko modrih. Prav vsakič, ko nam je razlagal o avtomobilih, smo občutili njegovo navdušenje, to pozitivno energijo, ki jo je oddajal. Ko sedaj pomislim nanj, se ga vedno spomnim srečnega. Nasmejanega.

Po zaključku srednje šole sta se najini življenjski poti razšli, toda še vedno sem ga občasno srečeval na Oberdankovem trgu, glavnem stičišču višješolcev, ali kje drugje. Večina izmed nas se je v mesto vozila z avtobusom, on pa z mopedom. Okrasil ga je z nalepkami, zamenjal izpušno cev in ga stalno nadgrajeval. Nato je prišel na vrsto prvi avtomobil. Seveda je tudi tega nadgradil in okrasil. Lahko si le predstavljam, koliko ur je posvetil tej dejavnosti. Gotovo je bila to njegova strast, ki ga je veselila, zato ji je namenjal svoj čas.

Ko sem razmišljal o strasteh, sem se spomnil svojega sošolca in pomislil, kako lepo je videti človeka, ki do česa čuti tako veliko strast. Ko razlaga o svoji strasti, mu oči žarijo in njegova pozitivna energija te preplavi. Takšni ljudje me vedno prevzamejo in pripeljejo do tega, da še sam malo bolj ljubim življenje. Prevečkrat pozabimo, kako lepo je lahko življenje.

Ugotovil sem, da danes med ljudmi opažam premalo te vneme. Smo družba, v kateri posamezniki včasih brezglavo tavajo skozi življenje. Iskrivih trenutkov pogosto primanjkuje, saj smo vpeti v vsakodnevno rutino, ki nas ne izpopolnjuje. Ko se vprašamo, kako kaj gre, premalokrat uzremo srečen obraz in prevečkrat dobimo odgovore, kot so »v redu« ali »nič novega«.

Življenje je danes nedvomno zapleteno. Vsakdo med nami se sooča z lastnimi izzivi, radostmi in iskanjem smisla. V današnjem hitrem ritmu življenja včasih izgubimo stik s tistim, kar nas resnično osrečuje in navdihuje. Toda strast in ljubezen do vsega, kar počnemo, sta ključnega pomena za osebno izpopolnitev. S tem, ko začnemo slediti svojim strastem, stopimo na pot odkrivanja lastnih sposobnosti, radosti in notranjih zadovoljstev. Strast lahko deluje kot gonilo ustvarjalnosti, ki prinaša pozitivno energijo v vsakdanje življenje. Stari Grki so dejali, da mora človek najti lastnega daimona (demona), če želi biti srečen.

Mogoče bi morali tudi v odraslih letih ohraniti del tiste otroške naivnosti, ki je nemara ključ do ohranjanja navdušenja, radovednosti in preprostega veselja. Osebno se trudim ohranjati tega radovednega in nasmejanega otroka v sebi, ki mi pomaga, da z dvignjeno glavo vstopam v svoj vsakdan. Žal mi ne uspeva vedno. A ko mi uspe, znam najti čar v vsaki majhni stvari. Prejšnji večer sem denimo šel na sprehod po vasi. Všeč mi je bilo, ko sem na licih in ušesih občutil prvi oster mraz in zaznal vonj po dimu iz špargeta. In hitro sem zaplaval po spominu k večerom, ki sem jih tudi sam preživljal objet v toplino ognja v družbi none in nonota. Tudi onadva sta bila človeka velike strasti. Ona je gojila strast do svobode, on pa do dela. Oba za krompir.

Prijateljeva zgodba naj bo prispodoba za to, kako pomembno je slediti svojim strastem in se posvečati stvarem, ki nas resnično navdihujejo, pa tudi za to, kako zelo pozitivno lahko strast vpliva na naše življenje in na življenje drugih okoli nas. Njegova pozitivna energija in nalezljivo navdušenje naj služita kot spodbuda za vse nas, da skozi življenje stopamo z nasmehom na ustnicah.