Slovenci v DS imajo podporo pri Svobodi

Slovenci v Demokratski stranki imajo skozi delovanje Mateja Arčona, podpredsednika slovenske vlade in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, politično podporo največje parlamentarne stranke v Republiki Sloveniji, se pravi Gibanja Svoboda, kjer je sam Arčon tudi podpredsednik in generalni sekretar. To je bilo slišati po današnjem srečanju med delegacijo slovenske komponente DS z ministrom Arčonom v prostorih Gibanja Svoboda v Ljubljani, kjer je bil ob strankarskih in političnih stvareh (slovenska komponenta DS se namerava sestati tudi z ostalimi levosredinskimi strankami v Sloveniji) govor še o odprtih vprašanjih slovenske narodne skupnosti v Italiji, pri katerih mora le-ta najti skupen jezik, so menili sogovorniki.

Slovensko komponento so na srečanju zastopali deželna koordinatorka Valentina Repini, senatorka Tatjana Rojc, pokrajinski koordinatorji Alenka Vazzi (Trst), Karlo Devetak (Gorica) in Iole Namor (Videm) ter župani Monica Hrovatin (Zgonik), Tanja Kosmina (Repentabor) in Luca Pisk (Sovodnje). Kot je novinarjem dejal Arčon, so se pogovarjali o različnih in že poznanih temah, kot so krepitev medsebojnih odnosov, ohranjanje slovenske narodne skupnosti in krepitev njene vloge v Furlaniji - Julijski krajini, dalje čezmejni projekti, ustanavljanje evropskih združenj za teritorialno sodelovanje, pa tudi šolska problematika, npr. z ohranjanjem slovenskega jezika v vrtcih in šolah ter odpiranjem jasli, in vprašanje stalnega političnega zastopstva narodne skupnosti v izvoljenih telesih. Sogovorniki so si bili enotni, da se je treba z vsemi deležniki slovenske narodne skupnosti poenotiti in imeti enako stališče v odnosu do deželne vlade FJK.

Na podobni valovni dolžini je deželna koordinatorka Slovencev v DS Valentina Repini, ki je današnje srečanje ocenila kot izjemno pozitivno. V okviru komponente se oblikuje predlog o slovenskem zastopstvu v deželnem svetu v luči napovedane reforme deželne volilne zakonodaje, o katerem upa, da ga bodo, potem ko bo šel skozi strokovno presojo, kmalu predstavili javnosti in potem v širši zasedbi poiskali skupen jezik. Glede šolstva so med drugim poudarili pomen krepitve slovenskega jezika spričo dejstva, da danes šolsko populacijo v vedno večji meri sestavljajo otroci iz neslovensko govorečih družin, dalje tudi vprašanje šolske mreže in kadrovanja. Pri tem so si stališča lahko različna, ko pa gre za višje interese narodne skupnosti, je potrebno poiskati skupen jezik, meni Repini.

Senatorka Tatjana Rojc pa je poudarila pomen srečanja z ministrom, ki ima pomembno funkcijo tako v vladi kot v stranki, saj je podpredsednik vlade in eden vidnejših predstavnikov Gibanja Svoboda. Za senatorko je prav, da so izpostavili nekatere najbolj pereče teme, od EZTS do odprtih vprašanj narodne skupnosti in gospodarstva, pri čemer upa, da bodo lahko tudi skupaj reševali teme, ki zadevajo celotno slovensko narodno skupnost v Italiji.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.