Julian Assange, avstralski preiskovalni novinar, programer in ustanovitelj platforme WikiLeaks, ki javnosti nudi vpogled v milijon dokumentov o vojnih zločinih in drugih kaznivih dejanjih svetovnih sil, je včeraj ponovno spregovoril javnosti kot svoboden človek, potem ko je preživel več kot četrtino svojega življenja med hišnim priporom, političnim azilom na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu in priporom v strogo varovanem zaporu Belmarsh. Assangeov prvi javni nastop doslej, ki se je zgodil pred parlamentarno skupščino Sveta Evrope in pred svetovno publiko (srečanje je namreč bilo predvajano v živo na platformi YouTube, kjer je ogled še vedno možen), je oda svobodi govora in pravičnosti ter sodba nepravičnosti in (prikritim) krvavim interesom in dejanjem, katerih akterji, svetovne velesile, ostajajo nekaznovani.
Assangeovo najučinkoviteje orožje je bilo izražanje in potem, ko mu je bilo odvzeto in po tolikih letih spet vrnjeno (z naporom prevzeto!), je obča dolžnost in dejanje spoštovanja to, da mu prisluhnemo. Naj torej spregovorijo njegove besede:
»Gospod predsednik, spoštovani člani parlamentarne skupščine Sveta Evrope, gospe in gospodje.
Prehod iz dolgoletnega zaprtja v strogo varovanem zaporu k srečanju s predstavniki šestinštiridesetih držav in sedemsto milijonov ljudi je globok in nadrealističen premik. Izkušnjo dolgoletne izolacije v majhni celici je težko opisati. Človeku odvzame občutek samega sebe in pusti le surovo bistvo obstoja. [...]* Prizadevanja s strani političnih predstavnikov, akademikov, aktivistov in državljanov, ki so bila storjena v zadnjih štirinajstih letih, bi ne smela biti potrebna, vendar so bila nujna, saj brez njih bi nikoli ne ugledal luči sveta. Globalna prizadevanja so bila potrebna predvsem zato, ker obstoječa pravna zaščita obstaja le na papirju in ni niti približno učinkovita, ne uporabna. [...] Izbral sem svobodo nad pravičnostjo. Potem ko sem bil več let priprt in mi je grozila 175-letna zaporna kazen, je pravičnost zame zdaj izključena, saj je vlada ZDA v sporazumu o priznanju krivde vztrajala, da ne morem vložiti tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice ali celo zahteve na podlagi zakona o svobodi obveščanja (FOIA, ndr.).
Želim biti povsem jasen - danes nisem na prostosti, ker je sistem deloval. Po letih zapora sem danes svoboden, ker sem priznal krivdo za opravljanje novinarstva. Priznal sem krivdo iskanja informacij pri viru. Priznal sem krivdo pridobivanja informacije od vira in priznal sem krivdo, da sem javnost obveščal o vsebini teh informacij. Ničesar drugega nisem priznal. Upam, da bo moje današnje pričanje opozorilo na pomanjkljivosti obstoječih zaščitnih ukrepov in pomagalo tistim, katerih primeri so manj vidni, vendar prav tako ranljivi. Ko se močne države počutijo upravičene do napada na posameznike izven svojih meja, slednji nimajo možnosti zmage in pravičnosti, če le niso prisotni trdni zaščitni ukrepi in država, ki jih je pripravljena uveljaviti. [...]
Kriminalizacija dejavnosti zbiranja novic ogroža preiskovalno novinarstvo povsod po svetu. Tuja oblast me je uradno obsodila, ker sem med bivanjem v Evropi zahteval prejemanje in objavljanje resničnih informacij o tej oblasti. Vendar je bistvo preprosto: novinarjev ne bi smeli preganjati, ker opravljajo svoje delo. Novinarstvo ni kaznivo dejanje. Je steber svobodne in informirane družbe.
Če Evropa stremi za tako prihodnostjo, v kateri svoboda govora in svoboda objavljanja resnice nista privilegija, ki ju uživa le peščica, temveč pravici, zagotovljeni vsem, mora ukrepati, da se to, kar se je zgodilo meni, ne bo zgodilo nikomur drugemu.
Svoboda izražanja in vse, kar iz nje izhaja, je na temnem razpotju. Sprejmimo obvezo, da bomo prispevali svoj delež k temu, da luč svobode nikoli ne ugasne, da bo iskanje resnice še naprej živelo in da glasovi mnogih ne bodo utišani zaradi interesov peščice.«
Julian Assange Strasbourg, Palais de l’Europe 1. oktober 2024
Nagovor Juliana Assangea je obsežno in podrobno poročilo dogajanj, ki jih je doživel, začenši z letom 2010, ko se je preganjanje začelo. Celoten nagovor najdete na YouTube profilu parlamentarne skupščine Sveta Evrope »PACE TV«.