PERSPEKTIVE: Jezik kot orodje ali orožje?

V vse hitrejšem svetu sodobne komunikacije ima jezik ključno vlogo pri oblikovanju družbe. Festival nenasilne komunikacije, ki je 23. in 24. februarja potekal v Trstu, je ponovno poudaril pomen besed in v ospredje postavil generacijo Z ter njihov odnos do jezika v digitalnem okolju. Na dogodku, ki ga je organiziralo združenje Parole O_Stili, so predstavili nov Manifest nenasilne komunikacije, dokument, ki vsebuje deset temeljnih načel za spodbujanje zavestnega in spoštljivega govora.

Manifest ponuja razmislek o moči besed in odgovornosti tistih, ki jih uporabljajo. Med načeli, ki jih izpostavlja, so močne trditve, kot so: »Virtualno je resnično. Besede oblikujejo misli. Besede imajo posledice. Deljenje vsebine je odgovornost. Tudi molk nekaj sporoča.« Ta načela niso le priporočila za dobre sporazumevalne prakse, temveč predlagajo širšo kulturno spremembo, ki zajema digitalni svet in tudi siceršnje medosebne odnose in javne razprave.

Zanimiv vidik manifesta je ozaveščanje o tem, da jezik ni samo sredstvo sporazumevanja, temveč tudi orodje za oblikovanje resničnosti. Če se osredotočimo na tretje načelo, ki se glasi »besede oblikujejo misli«, v njem močno izstopa ideja, da način naše komunikacije globoko vpliva na percepcijo in interpretacijo sveta. V dobi, ko hitrost informacij pogosto prehiteva njihovo kakovost, je postalo nujno mlade učiti kritičnega branja in pisanja. Nepremišljen komentar na družbenih omrežjih, površinski naslov v medijih ali politična izjava brez konteksta lahko oblikujejo mnenja in kolektivne odnose z resničnimi posledicami.

Pomen tega načela se odraža v dinamiki sodobne družbe: od medijskega poročanja o nasilju na podlagi spola do politične retorike ter načinov obravnave okoljskih vprašanj in varovanju temeljnih človekovih pravic. Besede imajo moč bodisi potrjevanja bodisi razbijanja stereotipov, grajenja mostov ali krepitve delitev. Odgovornost tistih, ki javno komunicirajo, je zato izjemna in je ne gre podcenjevati.

Besede, ki jih uporabljamo, nosijo zgodovinske, družbene in čustvene konotacije. Ko se pogovarjamo o občutljivih temah, kot so migracije, enakost spolov ali podnebne spremembe, jezik postane še pomembnejši. Z napačno izbiro besed lahko okrepimo predsodke in sovraštvo, medtem ko lahko z zavedanjem in premišljeno komunikacijo spodbujamo vključujoč dialog. Danes v času prevlade algoritmov in umetne inteligence je še posebej pomembno, da se zavedamo, kako digitalna komunikacija oblikuje naša prepričanja. Družbena omrežja pogosto polni polarizacija, pri čemer se mnenja delijo na ostro nasprotne strani, namesto da bi omogočala konstruktivne razprave. To dokazuje, kako nujno je razumevanje komunikacijskih mehanizmov in kritično vrednotenje informacij.

Med festivalom so predstavili tudi izraz »netily«, neologizem, ki združuje angleški besedi »net« (mreža) in »family« (družina) ter nakazuje na koncept digitalne skupnosti, ki temelji na medsebojni podpori in spoštovanju. Ta nova terminologija poudarja potrebo po pristnih povezavah v virtualnem okolju kot nasprotje toksičnosti, ki pogosto zaznamuje družbena omrežja. Vendar pa je ustvarjanje takšne digitalne družine odgovornost vsakega posameznika - vsak komentar ali objava lahko prispeva bodisi k bolj vključujočemu prostoru bodisi k širjenju nestrpnosti. Digitalna etika postaja nujna veščina, ki bi morala biti vključena v učne programe, saj mladi vedno bolj odraščajo v digitalnem okolju, kjer meja med virtualnim in realnim skoraj ne obstaja več.

Manifest nenasilne komunikacije ni zgolj niz teoretičnih načel, temveč praktičen vodnik za gradnjo bolj spoštljive in empatične družbe. To je vabilo k zavedanju o moči besed in o njihovi uporabi v smislu orodja kolektivne rasti, ne pa kot orožja delitve. V času, ko je komunikacija vse hitrejša in bolj globalna, postaja premišljena izbira besed ne le nujnost, temveč tudi etična in družbena odgovornost. Manifest naj ne bo le smerokaz za javno komunikacijo, temveč tudi vodilo za vsakodnevne interakcije, tako v digitalnem svetu kot v osebnih odnosih. S tem lahko ustvarimo bolj vključujočo in razumevajočo družbo, v kateri besede resnično postanejo mostovi, ne pa zidovi.