OB 30-LETNICI: Ednina, dvojina

Naučili so me, da je dvojina dobra stvar. V svetu ni ravno veliko jezikov, ki dvojino poznajo, zato je to najbolj znana slovnična posebnost slovenščine. Kljub temu jo pogovorni jezik opušča in govorcem ne zbuja skrbi grožnja, da bi bil z izgubo te žlahtnosti naš jezik osiromašen. Dvojina je vedno dobra stvar, ne samo v jeziku. Dobra je na primer tedaj, ko poudarja parnost: hojo v dvoje, biti par v zasebnem življenju, lahko pa tudi v družbenem življenju naroda.

Petkovo dogajanje v Ljubljani, ob proslavljanju tridesete obletnice slovenske samostojnosti, je imelo bolj malo opraviti z dvojino. Bilo je kraljestvo ednine. Dvojina bi bila, ko bi se državne proslave na Trgu republike udeležil tudi tisti del naroda, ki je svojo protiproslavo priredil na Prešernovem trgu. A se to ni zgodilo. Ko se je proslava pred parlamentom začela, se ji je protiproslava poskusila približati. Ker ji policijski obroč okrog prizorišča tega ni dovolil, so protestniki zvišali glas, žvižgali in glasno trobili, zato da so jih državne oblasti s tujimi gosti vred slišale. Petkov praznik pa je bil tak, da se na ta dan narod ne bi smel ločevati.

O tem, da je raba ednine napačna izbira, ko gre za življenje in interes naroda, je bilo v petek marsikaj povedanega med vrsticami nagovora predsednika republike. »Bili smo enotni na plebiscitu za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo ... V vojni enotni smo naposled zmagali ... Vse, kar smo se velikega namenili narediti za našo slavno prihodnost, bomo dosegli edinole skupaj ... Zato je danes naš skupen praznik. Ne glede na razlike med nami, politične in druge. Vedno so bile in bodo ... Enotni obstanemo, razdeljeni pa propademo. Danes ni nič drugače ... Zdaj se govori celo o političnem razkolu. Očitno je, da so razlike večje in bolj poudarjene kot običajno. Vendar pa ne segajo zelo globoko med ljudi ... Na svojih uspehih in napakah smo se naučili, da Slovenijo temeljno premika naprej koalicija za nekaj, ne koalicija proti. Koalicija za neke velike cilje namreč vedno gradi na tistem, kar nam je skupno, ne na tistem, kar nas razdvaja, drugače ne more biti uspešna.« Z vztrajanjem pri ednini bo storjena velikanska škoda tudi demokraciji.

Da dvojino uporablja in jo ceni, je na ljubljanskem Trgu republike taisti večer v imenu sosednje države dokazal tudi rimski gost, zunanji minister Italije. »Naši državi povezuje globoko in iskreno prijateljstvo ... Naši manjšini, ki živita v dveh državah, sta temeljno gibalo rasti, vir dialoga in nenehnega sodelovanja med našima državama. Ponosen sem, da bosta leta 2025 Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture, dokaz naše neločljive povezanosti.«

Težave z dvojino pa ima župan Gorice. Dali so mu besedo na goriškem dogodku, ki ga je na Trgu Evrope / Transalpini priredil v sredo slovenski generalni konzulat iz Trsta s sodelovanjem krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Za župana je bil lanskega 13. julija v Bazovici in Trstu, s simbolnimi gestami predsednikov Italije in Slovenije, postavljen nov mejnik na poti uspešnega povezovanja dveh držav. V isti sapi pa je iz njegovih ust prišla le ednina: »Do stiska rok predsednikov je prišlo pri spomeniku, ki je simbol tragedij prejšnjega stoletja.« Enega od dveh spomenikov, slovenskega na bazovski gmajni, je odmislil in odpisal. Gospod župan, brez dvojine daleč ne bomo prišli.