Da se Armenci in Azerbajdžanci nimajo radi, oziroma, da se dobesedno sovražijo, sem na svoji koži občutil julija 2013 na gruzijsko-azerbajdžanski meji, ko smo se iz Tbilisija peljali v Baku. Ko so azerbajdžanski policisti stopili na vagon in na potnem listu opazili armenski žig, se je začela »hajka«. Vzeli so nas pod drobnogled in nam zasegli vse, kar je lahko spominjalo na Armenijo. Tudi znani turistični vodnik Lonely Planet, ki so ga prijatelju iztrgali iz rok. Vse skupaj so vrgli na kup in odpeljali v bližji smetnjak, kamor pa ni »letel« izjemno kvalitetni armenski konjak Ararat (pollitrska steklenica stane okrog 80 evrov), ki so ga nekoč zelo cenili partijski funkcionarji v Moskvi. Tistega je policist položil v žep.Pred sedmimi leti smo vstopili tudi na ozemlje Gorskega Karabaha, a do Stepanakerta nas niso peljali. Tudi takrat je »pokalo«.