NEOFAŠIZEM: »Grilz me je udaril z zvočnikom v obraz«

Trst te dni s po njem poimenovano nagrado proslavlja novinarja Almeriga Grilza. Njegova novinarska pot je dolga dejansko vsega štiri leta, od ustanovitve novinarske agencije Albatross, skupaj s takratnima desničarskima somišljenikoma Faustom Biloslavom in Gianom Micalessinom, leta 1983, do smrti 19. maja 1987 v Mozambiku. Tej poti se sedaj klanja uradni Trst z županom Robertom Dipiazzo na čelu.

Mnogo daljša – in sedaj za uradni Trst popolnoma prezrta ali »pozabljena« – pa je Grilzeva politična pot, v celoti prehojena v vrstah skrajne desnice, od pripadnosti tržaškemu in nato vsedržavnemu vodstvu neofašistične mladinske organizacije Fronte della Gioventù do izvolitve leta 1977 v tržaški občinski svet v vrstah Almirantejevega Movimento sociale italiano. Ta pot je bila posuta z rasističnimi protislovenskimi izrazi, z demonstracijami proti »bilinguismu«, z ustrahovanji, napadi, pretepi, s poveličevanjem Mussolinija in fašizma nasploh. Mladi Almerigo (letnik 1953) je bil v tem svojem delovanju tako »uspešen«, da si je kmalu utrl pot v sam rimski vrh italijanskega neofašizma. Na Facebook strani fundacije Tatarella ga je mogoče videti na fotografiji, posneti med drugim izpopolnjevalnim tečajem organizacije Fronte della Gioventù septembra 1981 v Abrucih. Z njim so za mizo prisotni takratni vodja FdG Gianfranco Fini, član vodstva Maurizio Gasparri in tajnik MSI Giorgio Almirante.

Slovencem na Tržaškem je še najbolj ostal v (neprijetnem) spominu zaradi 18. junija 1983. Tistega dne, bila je sobota, je MSI priredil »volilno manifestacijo« v Bazovici. Dejansko je šlo za provokacijo, ki jo je domači župnik Marjan Živec preglasil s tem, da je dal biti plat zvona. Občinski svetnik Grilz je bil glavni govornik, med vzklikanjem »Tito boia« njegovih kameradov se je znesel nad »slavo-comunisti« in nad domačim slovenskim prebivalstvom.

Najhujše pa je moralo še priti. Po Bazovici se je neofašistična skvadra – saj se je pozneje izkazalo, da je bila prav to – podala v Lonjer, kjer je s palicami, drogi in pestmi udarila po domačinih. Več je bilo ranjenih, najhuje Milka Kjuder, soproga partizanskega dirigenta Oskarja, ki jo je fašistični pretepač udaril z drogom v prsni koš in so jo morali zaradi tega z rešilcem prepeljati na zdravljenje v bolnišnico.

Tudi sam Grilz je sodeloval pri tem skvadrističnem napadu. Dan pozneje se je Stojan Sancin takole spominjal, kaj se je zgodilo: »Kar naenkrat so skočili iz avtomobilov, kričali in nas napadli. Stekli so proti nam in začeli udrihati. Takrat je bila v vasi peščica policajev in karabinjerjev. Štirje karabinjerji so stali stran od dogajanja, trije policisti pa so bili prav zraven. Grilz se je pognal name in me udaril z zvočnikom v obraz, nato udaril še po drugih ter kričal “s’ciavi, veremo ciorve per le case uno per volta”.«

Na drugi strani Primorskega dnevnika z dne 20. junija 1983 - dnevnik je takrat izjemoma izšel v ponedeljek - je pod pričevanjem objavljena tudi fotografija Stojana Sancina z obilno črno podplutbo pod desnim očesom, posledico udarca, ki mu ga je z zvočnikom zadal tržaški občinski svetnik MSI.

Taka je bila, med drugim, politično-pretepaška pot takratnega kamerada Almeriga Grilza. Ali naj bi bil tudi v tem »zgled za mlade«, kot je za njegove novinarske izkušnje pred dnevi menil eden od glavnih pobudnikov nagrade Fausto Biloslavo?

Sam Biloslavo je, podobno kot Grilz, pred svojo novinarsko prehodil tudi nekaj politične poti. In tudi njegova je bila precej »živahna«.

Dobro leto pred dogodkom v Lonjerju, 29. maja 1982, je Primorski dnevnik na tržaški strani objavil naslov »Ponoven izbruh nasilja dveh tržaških fašistov« in v podnaslovu dodal »Francesco Cardella in Fausto Biloslavo prijavljena sodišču, ker sta razbila poštno kaseto nekega komercialista.«

V članku piše: »Dva znana fašistična skrajneža, Fausto Biloslavo in Francesco Cardella sta padla v roke policije, potem ko sta včeraj opoldne v Pasaži Fenice razbila in poškodovala poštno kaseto nekega komercialista. Prijavil ju je sam komercialist, ki je srečal mladeniča, ko sta po storjenem dejanju odhajala izpred vhoda v njegovo pisarno.« »Cardella in Biloslavo sta imela v trenutku policijskega posega pri sebi več letakov MSI,« zaključuje članek.

Fausto Biloslavo bo danes skupaj s kolegom iz časov agencije Albatross Gianom Micalessinom ter Maurom Mazzo vodil izpopolnjevalni tečaj za novinarje o reportaži od vojnega območja do objave.