NADZOR NA MEJAH: Salam alejkum

Nekoč v daljnih časih, ko še ni bilo EU ampak le gospodarska zveza šestih držav, in ko smo na televiziji imeli samo dva programa, so bile popularne Igre brez meja. Šaljivo tekmovanje med ekipami šestih držav, ki so se merile v nekih spretnostnih preizkušnjah. Sodnika sta kajpak bila pregovorno nevtralna Švicarja, vse pa je potekalo v znamenju zabave. Nihče se ni jemal resno, dosti je bilo smeha, igre pa so krepile čut evropske pripadnosti.

Nanje sem se spomnil zdaj, ko nam v pričakovanju Evropske prestolnice kulture prirejajo drugo edicijo Policijskih iger na meji. Prvo je pred tremi leti priredila Slovenija na temo Ustavi korono!, drugo nam zdaj Italija na temo Najdi porednega islamca! Slovenija se je navdušeno odzvala in bo kot pri Črnem Petru kužnega prišleka skušala predati dlje Hrvatom. Podobnih iger se veselijo še na kakih desetih mejah po Evropi, »privilegiranih območjih srečevanja kultur« po bruseljski doktrini. Vsi navdušeno postavljajo žandarje v nekdanje karavle. Vsi se veselijo lova na terorista in to v pristnem De Coubertinovem olimpijskem duhu, da ni pomembna zmaga, važno je sodelovati.

Prve igre se niso obnesle najbolje, menda ker športni rekviziti niso bili ustrezni. Mreža na Trgu Evrope med Goricama ni zadržala virusa. Kljub temu pa so nam igre takrat podarile trenutke imenitne zabave, ko smo lahko podoživljali stare lepe čase železne zavese, si spet podajali odbojkarsko žogo čez mrežo, pa vrčke piva in sendviče. Še bolj smo se zabavali, ko so o sendviču ogorčeno razpravljali v rimskem parlamentu. Tudi župana obeh Goric, ki že dolgo nista več vedela, kaj bi z odprto mejo, sta se razveselila mreže. Na skupni trg sta privlekla mizici in se pogovarjala skozi rešetke, ob katerih vsakdo ve, do kod je njegovo.

Temo letošnje druge edicije iger so nam ponudili obveščevalci, ki so modro ugotovili, da ni izključeno, da se po balkanski poti ne prikrade do nas kak krščanske krvi žejen Maver. Seveda, ni izključeno. Kot ni izključeno, da nas jutri na ulici zadene meteorit. Gremo stavit? Na koga bi vi, na meteorit ali na Alahovega gorečneža, ki s kalašnikovko v potovalki skoči v objem varuhov meja evropske judovsko-krščanske civilizacije?

Pri atentatih, ki so po Evropi spremljali 20-letno vojno ZDA za demokracijo in proti terorju v svetu, smo teroriste imeli doma, med drugo in tretjo generacijo (ne)integriranih priseljencev. Meje niso učinkovit branik pred zlom. Najbolj varovana meja na svetu, tista med Izraelom in Gazo, se ni ravno najbolje izkazala.

Vendar ne obupajmo. Morda bodo le našli kakega Črnega Petra, ki bo upravičil vse to napenjanje mišic in potrato denarja. Mi pa zadevo sprejmimo s kančkom dobre volje in športnega duha. Nikar ne bentimo, če bomo ob vračanju z bencinske pumpe predolgo čakali na meji. Uniformiranim angelom varuhom se raje zahvalimo s prijaznim salam alejkum (mir z vami), ker kljub politikom, ki ščuvajo k sovraštvu, bdijo nam nami.