Nedeljske parlamentarne volitve v Avstriji so prinesle zgodovinsko zmago skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) na čelu s Herbertom Kicklom, političnim naslednikom desničarskega populista in nekdanjega koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Zmagala je torej stranka, ki spada med najbolj radikalno desnico v Evropi in med drugim tesno sodeluje z (neonacistično) Alternativo za Nemčijo (AfD). Svobodnjaki so - prvič v zgodovini druge avstrijske republike - z 28,8 odstotka glasov postali tudi najmočnejša stranka v bodočem parlamentu: uvrstili so se pred ljudsko stranko (26,3 odstotka) in socialdemokrati (21,1 odstotka). Zato zdaj glasno zahtevajo položaj kanclerja.
Vzrokov za takšno množično podporo skrajni politični stranki, ki že desetletja seje sovraštvo do tujcev in tudi ne skriva simpatije do neonacistov in fašistov ter do aktualnih totalitarnih sistemov, je sicer več. Kot v Nemčiji, Italiji, Franciji, na Nizozemskem in še kje drugje jim pri tem pomaga nerešeno vprašanje migrantov, prav tako nespretnost vladajočih, ki ne uživajo več zaupanja velikega dela prebivalstva. Tudi v Avstriji, kjer je nedeljskemu zasuku v desno poleg vseevropskega trenda v veliki meri botrovala tudi nesposobnost vlade kanclerja Karla Nehammerja. Ta je s svojo ljudsko stranko (ÖVP) in vladnim partnerjem, zelenimi, volivce in volivke množično odvrnil in jih napotil v tabor svobodnjakov. Da tudi socialdemokratom (SPÖ), najmočnejši opozicijski stranki v avstrijskem parlamentu, ni uspelo ustaviti pohoda svobodnjakov, pa politični analitiki pripisujejo dejstvu, da so z novincem Andreasom Bablerjem očitno ponujali napačnega (preveč levo usmerjenega) kandidata. Vrh tega stranki ni uspelo skriti notranjih konfliktov.
Avstrijska politika po veliki zmagi Kicklovih svobodnjakov zdaj stoji pred težavo, kako razrešiti zapleteno situacijo, kako desničarskim svobodnjakom s samooklicanim »volkskanclerjem« Kicklom preprečiti pohod na čelo avstrijske vlade. Zaenkrat imajo Avstrijci zagotovilo kanclerja Nehammerja, da ne bo stopil v vlado, v kateri je tudi vodja svobodnjakov. Prav tako so zatrdile preostale stranke, da s svobodnjakom iz Kicklovih vrst ne bodo oblikovale vlade.
Kot kaže, ima dan po volitvah, in če bo poraz politično preživel seveda, najboljše karte pri oblikovanju nove avstrijske vlade kljub vsemu sedanji kancler Karl Nehammer, čeprav je s svojo stranko največji poraženec volitev. Nehammer je namreč v ugodnem položaju, da lahko izbira med dvema opcijama: vstop v vladno koalicijo s svobodnjaki brez Kickla in pri tem iztrži - kot že Wolfgang Schüssel leta 2000 v pogajanjih s Haiderjem - celo funkcijo kanclerja ali podkanclerja; ali da - vsekakor kot kancler - oblikuje vlado s socialdemokrati, liberalci in zelenimi. Po mnenju političnih analitikov je to tudi najbolj verjeten izid, če ljudska stranka ne sklene koalicije s svobodnjaki.
Kicklove možnosti, da bi dejansko postal kancler v novi avstrijski vladi, so minimalne. Odklanjajo ga Nehammer in vse ostale stranke, pa tudi avstrijski zvezni predsednik Alexander Van der Bellen. Kickl je namreč prvi politik v zgodovini druge avstrijske republike, ki je bil odpoklican s funkcije ministra (za notranje zadeve). Odpoklical pa ga je prav Van der Bellen na predlog tedanjega kanclerja Sebastiana Kurza iz vrst ljudske stranke, ki je Kickla ocenil za nesposobnega. V nedeljo zvečer je predsednik Van der Bellen v televizijskem nagovoru Kicklu oviro še zvišal. Ne da bi vodje svobodnjakov neposredno imenoval, je dejal, da bo oblikovanje nove vlade poveril le osebi, ki ji zaupa in ki bo izpolnila pogoje za prevzem funkcije kanclerja. Naštel je pogoje, kot so spoštovanje pravne države, delitev oblasti v državi, spoštovanje človekovih in manjšinskih pravic, svoboda tiska in članstvo Avstrije v Evropski uniji. Pogoji, ki jih - sodeč po izjavah v predvolilni kampanji - svobodnjaška stranka in njen vodja v veliki meri nista spoštovala.
V fokusu pozornosti se je znašla tudi dežela Koroška, ki se je z deželnim rezultatom volitev vrnila v čas pred dvajsetimi leti, ko je v deželi absolutno vladal desničarski populist Haider. Svobodnjaki so na Koroškem skoraj podvojili število glasov in osvojili domala 40 odstotkov oddanih glasov. Signal, ki povzroča skrb predvsem pri slovenski manjšini, a tudi na Koroškem nasploh.
Pogajalski poker na zvezni ravni bo pokazal, kam bo šla Avstrija, kakšnega kanclerja bodo dobili Avstrijci in Avstrijke ter kakšne bodo posledice za Koroško.