Sodobna pripoved tisočletne zgodovine

Potopitvena izkušnja v tisočletno, burno in raznoliko goriško zgodovino, ki multimedijske vsebine spaja z dragocenimi zgodovinskimi in umetniškimi eksponati, mestnimi itinerarji, festivali in drugimi dogodki. Vse to zaobjema Gorithia, razčlenjen razstavni projekt, s katerim želi Fundacija Goriške hranilnice v letu prve čezmejne Evropske prestolnice kulture še dodatno prispevati k promociji in rasti goriškega prostora. Razstavo, ki jo sestavljajo štirje digitalni in fizični sklopi vsebin, bodo za javnost odprli v ponedeljek, 24. februarja, včeraj pa jo je vodstvo fundacije predstavilo medijem.

Kot je povedal predsednik ustanove Alberto Bergamin, segajo zametki razstave že v leto 2020. »Ko je bila Nova Gorica skupaj z Gorico izbrana za Evropsko prestolnico kulture 2025, smo se vprašali, kako bi lahko na najboljši način dali svoj doprinos. Odločili smo se za strateški in trajen projekt, ki bi okronal dosedanje naložbe fundacije in bi obiskovalcem nazorno prikazal korenine, vrednote in zgodovinsko bogastvo širšega goriškega prostora. Vse to smo želeli približati tudi mladim v jeziku, ki jim je najbolj blizu: skozi tehnologijo,« je povedal Bergamin in razložil, da so goriško zgodovino razdelili v več sklopov od leta 1001 dalje - srednji vek, novi vek, 19. stoletje in 20. stoletje ter sodobnost -, ki jih bodo izmenično prikazovali s pomočjo zaslonov na dotik, video mapiranja, virtualne resničnosti in tudi dragocenih eksponatov (sekcija Diesis), ki jih v »trezorju« Fundacije Goriške hranilnice ne manjka.

Provokacija, ki združuje

Zakaj pa so se odločili za tako nenavaden naslov? »Naslov Gorithia je provokativen, saj gre za besedo, ki ne obstaja. Gorica je v svoji zgodovini namreč pridobila več imen, kar je izraz njene večkulturne in večjezične sestave. Če bi izbrali en sam naziv, bi ta deloval ločevalno, mi pa smo želeli izbrati evokativen naslov, ki bi gledal v prihodnost in bi združeval vse duše mesta. Želimo si enotne skupnosti, ki govori različne jezike,« je poudarila Rossella Digiusto, generalna direktorica Fundacije Goriške hranilnice. Pozornost do večjezičnosti je fundacija pokazala tudi s tem, da je poskrbela za slovenske in angleške prevode opisov razstavljenih eksponatov - trenutno so med drugim na ogled nekatere slike Ivana Čarga, Rudolfa Sakside in Zorana Mušiča - ter prevode digitalnih vsebin.

Srce razstave, ki jo bo mogoče obiskati od ponedeljka, bo v pritličju sedeža ustanove v Gosposki (Carduccijevi) ulici št. 2, kjer so že v prejšnjih letih odprli razstavni prostor Smart Space. Direktorica Digiusto je pojasnila, da so vsebine zaupali strokovnjakom oz. znanstvenemu odboru, ki so ga sestavljali italijanski in slovenski zgodovinarji in ga je vodil Raoul Pupo.

Za tehnološko opremo pa je poskrbelo podjetje Ikon iz Štarancana, ki že več let sodeluje s Fundacijo Goriške hranilnice pri »digitalizaciji« goriške preteklosti oz. projektu CarigoGreen, v okviru katerega so (ali bodo) uredili več multimedijskih točk. Digiusto je omenila Viatorijev vrt, muzej na Debeli griži, črpališče v Štarancanu, Galerijo Spazzapan v Gradišču, Vilo Russiz v Koprivnem, Gradež in Vilo Vicentini Miniussi v Ronkah.

Ob sami multimedijski razstavi na sedežu Fundacije Goriške hranilnice zajema projekt Gorithia tudi pet itinerarjev oz. sprehodov po mestnih ulicah, ki segajo tudi čez mejo. Obiskovalci se bodo s pomočjo svojih pametnih telefonov lahko potopili v različna zgodovinska obdobja in spoznali najpomembnejše spomenike in zgodovinske dogodke.

Caravaggio in rokopisi

Digiusto je še razkrila, da bodo v prihodnjih mesecih razstavne prostore na sedežu fundacije razširili, saj bosta dve sobi posvečeni izredno dragocenim eksponatom. »Od aprila do junija bomo razstavili Caravaggiovo Prijetje Jezusa, ki si ga bodo obiskovalci lahko prvič ogledali brezplačno. Že več kot eno leto se trudimo, da bi lahko to izredno umetnino ponudili v okviru GO! 2025,« je poudarila Digiusto, Bergamin pa je pojasnil, da se je Fundacija Goriške hranilnice v okviru razstave o oglejskem zakladu zavzela za restavriranje trinajstih iluminiranih rokopisov (12.-15. stoletje), ki so bili doslej shranjeni v semeniški knjižnici. »Vsakega posebej bomo razstavili v eni od dveh novih sob. Prvič bo na ogled tudi dokument, ki je povezan z rojstvom Gorice,« je razkril Alberto Bergamin.