V Avstriji so preteklo nedeljo - v senci grozečega prevzema oblasti s strani skrajno desničarskih svobodnjakov na čelu s kanclerjem Herbertom Kicklom - potekale deželne volitve na Gradiščanskem. Pohod svobodnjaške stranke (FPÖ) skozi dežele alpske republike se je nadaljeval tudi v drugi najmanjši zvezni deželi, toda ne s želenim uspehom, osvojitvijo položaja deželnega glavarja. FPÖ se je sicer povzpela na drugo mesto, ni ji pa - kakor na novembrskih volitvah na Štajerskem - uspelo strmoglaviti vladajočih socialdemokratov (SPÖ) na čelu z deželnim glavarjem Petrom Doskozilom. Le-ta je sicer izgubil absolutno večino (46 odstotkov glasov oz. 17 od 36 sedežev v deželnem parlamentu), bo pa tudi v prihodnjih štirih letih na čelu deželne vlade na Gradiščanskem. Zelo verjetno v koaliciji s stranko zelenih, kateri je uspelo ostati v deželnem zboru - tudi po zaslugi volivcev iz vrst gradiščanskih Hrvatov.
Svobodnjakom je sicer uspel preskok z 10 na 23 odstotkov glasov, je pa izid ostal daleč pod njihovimi pričakovanji. Javnomnenjske ankete so jim namreč napovedali rezultat onstran 30 odstotkov - tudi zaradi njihovega glavnega kandidata Norberta Hoferja, ki je na predsedniških volitvah leta 2017 le tesno podlegel aktualnemu predsedniku države Alexandru van der Bellnu. Hofer se je - kot je sam dejal - odločil za kandidaturo, »ne da bi postal drugi, ampak deželni glavar«. Na koncu mu politični preobrat ni uspel, ker je ljudska stranka (ÖVP), kot že na vseh deželnih volitvah v letu 2024, vnovič utrpela hud poraz in z 22 odstotki glasov (-8,4 odstotka) padla na najnižjo podporo volivcev na Gradiščanskem v drugi avstrijski republiki.
Svobodnjaki so v zadnjih dneh dvignili veliko prahu v še eni zadevi: potem ko so na deželnih volitvah novembra lani postali najmočnejša stranka na Štajerskem in zasedli stolček deželnega glavarja - prvič po letu 2000, ko je na Koroškem postal šef koroške deželne vlade desničarski populist Jörg Haider - , so v vladnem programu, ki so ga sklenili z ljudsko stranko, med »prednostnimi nalogami« zapisali zasidranje deželne himne Štajerske, t. i. Dachsteinske pesmi (Dachsteinlied) v deželno ustavo. Pobuda spominja na številne populistične poteze Haiderja, ko je ta domovini zvestim, se pravi nemškim nacionalističnim volivcem in volivkam zagotovil, da so svobodnjaki edina stranka, ki zagovarja enojezično, se pravi nemško deželo.
Torej ni naključje, da se je v trenutku, ko so svobodnjaki zmagali na deželnih volitvah na Štajerskem in osvojili položaj deželnega glavarja, na političnem odru pojavila nemška nacionalistična Dachsteinska pesem, ki izvira iz časa avstro-ogrske monarhije in ki opeva tudi območja nekdanje Spodnje Štajerske, ta pa od oktobra 1919 niso več avstrijska. Gre za nedvoumno provokacijo, ki je namenjena Sloveniji, obenem pa naj bi razprava o himni odvrnila pozornost ljudi tudi od dejstva, da proti novemu deželnemu glavarju poteka postopek, ki ga državni tožilec vodi zaradi suma zlorabe javnih financ.
Po letu 1945 je besedilo Dachsteinske pesmi sicer utonilo v pozabo, so pa njeno spornost nazadnje osvetlili leta 2004 pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Tedanja deželna glavarka Waltraud Klasnic je ob tej priložnosti napovedala, da bodo himno »depolitizirali« in jo nato prvič zapeli na odprtju deželne razstave v Lipnici dan pred vstopom Slovenije v EU. A zapeli je niso nikdar, saj so se svobodnjaki uprli načrtu in sprožili akcijo v prid nedotakljivosti originalne pesnitve, posodobitvi pa so nasprotovala tudi domoljubna (nemška nacionalistična) združenja, ki so zatrjevala, da sporni verzi ne simbolizirajo ozemeljskih zahtev. Politične volje v prid spremembam je bilo hitro konec in besedilo je ostalo nespremenjeno.
Zgodbo dobro poznajo tudi koroški Slovenci, ki že desetletja zahtevajo odstranitev četrte kitice koroške deželne himne, v kateri je govor o »pisanju meje s krvjo«. Kitico je spisala zagreta nacistka v času, ko je bila nacistična stranka (NSDAP) v Avstriji še prepovedana.
Za pojasnitev obeh zadev le še naslednje: Gradiščanska v naslednjih letih ne bo dobila svobodnjaškega deželnega glavarja Norberta Hoferja, prav tako tudi Dachsteinska pesem ne bo našla mesta v ustavi dežele (avstrijske) Štajerske. Obema namreč manjka potrebna politična podpora v obeh deželnih parlamentih. Nevarnost, da bo Kickl prvi kancler iz vrst skrajne desnice v Avstriji pa zaenkrat ostaja ...