JEZOVI: Pomanjkanje padavin zahteva razmislek

Med lanskim poletjem so zaradi rekordno nizkega pretoka reke Soče dvakrat prekinili obratovanje solkanske hidroelektrarne, najprej julija in zatem še avgusta. Takrat je bil povprečni pretok Soče tako nizek, da varno obratovanje turbin ni bilo mogoče. S podobnimi razmerami so se v Solkanu soočili leta 2003. Upravitelji hidroelektrarn tako v Sloveniji kot v Furlaniji - Julijski krajini se bodo deževja iz zadnjih dni nedvomno razveselili. Povečan vodostaj Soče in njenih pritokov gre po obilni količini dežja, ki je padla v četrtek in včeraj, pričakovati še nekaj dni, sicer bo k večji vodnatosti v prihodnjih tednih prispeval tudi novozapadli sneg, ki ga je zlasti v Julijskih Alpah kar nekaj. Kakšne bodo razmere v poletnih mesecih, seveda ni mogoče napovedati. Če se bodo vse pogosteje ponavljala sušna leta, kakršno je bilo lansko, se seveda postavlja vprašanje, v kolikšni meri je smiselno vlaganje v gradnjo novih hidroelektrarn, kakršne med drugim ravnokar načrtujejo na srednji Savi. Ljubitelji narave novim rečnim pregradam ostro nasprotujejo, saj hidroelektrarne za vedno spremenijo videz določene reke in njene naravne značilnosti; velike težave povzročajo tudi s svojim obratovanjem, zlasti škodljivo je nihanje pretoka, zaradi katerega so še najbolj na udaru ribe. Zanje so jezovi v veliki večini primerov nepremostljiva ovira, na kar smo med drugim opozorili, ko smo pred časom pisali o jeguljah, skrivnostni ribji vrsti, ki žal drsi proti izumrtju.