Nedelja, 22 december 2024
Iskanje

GRAMOZNA JAMA: VZPI rešuje čast Italije

16. dec. 2021 | 10:22
    Dark Theme

    S poklonom slovenskim talcem, ki so padli pod streli italijanskih okupatorjev, je državni predsednik Vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI-ANPI) Gianfranco Pagliarulo prehitel uradno Italijo. 76 let po koncu druge svetovne vojne v ljubljanski Gramozni jami še ni bilo nobenega predstavnika Rima, ki ga pogrešajo tudi v nekdanjem fašističnem taborišču na Rabu. Tudi tam rešujejo čast Italije VZPI-ANPI in razna združenja, nenazadnje šole, ki tja vodijo dijake, da spoznajo trpljenje, ki ga je fašizem – poleg italijanskemu – povzročil drugim narodom.

    Italija dostojno skrbi za fašistična taborišča na svojem ozemlju, z veliko težavo oziroma sploh ne priznava pa tega, kar se je po njeni odgovornosti dogajalo v tujini. Razlogov za takšno »pozabo« je več. Ne gre samo za zgodovinski revizionizem in lažni mit o Italijanih, dobrih ljudeh, temveč za težavno razumevanje polpretekle zgodovine, za katero sta najbolj odgovorni politika in šola. Politiki, ki bi morali biti za zgled državljankam in državljanom, se izmikajo in skrivajo pred odgovornostmi, v šolskih učbenikih pa je še vedno premalo napisanega o fašizmu in kolonializmu.

    Venec z italijansko trobojnico, ki ga je v Gramozni jami položil Pagliarulo, bo morda spodbudil koga v Rimu, da se zamisli nad zamudami in zamujenimi priložnostmi. V času prve in druge Prodijeve vlade je bila Italija na tem, da se na slovenskih tleh pokloni žrtvam okupacije, a iz tega žal ni bilo nič. V zadnjem trenutku, ko je bilo menda že vse pripravljeno za poklon v Gramozni jami, je prišel z zunanjega ministrstva telefonski klic, da časi za takšno dejanje še niso dozoreli.

    Saj ne bi bilo treba veliko pompa. Italijansko veleposlaništvo v Ljubljani je zagotovo vedelo za obisk delegacije VZPI-ANPI, ki ga je med drugim napovedala Slovenska tiskovna agencija. Podpisani je naivno upal, da se bo v zasneženi Gramozni jami neuradno prikazal italijanski veleposlanik (ali njegov poverjenik) s šopkom cvetja v roki ali tudi brez njega. Pagliarulo je vsekakor odprl pot, ki jo velja prehoditi.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani