FAŠIZEM: Več Berizzijev in Gobettijev

Za skrajno desnico, tako tisto v dvoprsnem jopiču kot tisto v črni srajci, je Eric Gobetti med zgodovinarji to, kar je Paolo Berizzi med novinarji: sovražnik številka 1. Berizzi, ki v časopisih in knjigah razkriva rovarjenje nacističnih pretepačev, fašističnih prevratnikov, pa tudi navidez uglajenih politikov s prav tako umazano črno dušo, že tri leta živi pod policijskim varstvom. Policisti so ga varovali tudi na petkovem obisku v Ronkah.

Tudi Eric Gobetti se je znašel na črni listi. Njegove knjige bi kar zmetali na kup, kot so to radi počenjali njihovi kameradi za časa Tretjega rajha, pa tudi v naših krajih je na grmadah zgorelo nemalo slovenskega čtiva. Zato ne preseneča, da je Gobettijevo ime v najavi sobotnega posveta v Kinemaxu razdražilo goriška občinska svetnika Sergia Cosmo in Fabia Gentileja. Prvi sodi med Brate Italije, drugi v Naprej Italija, v duši pa sta oba enako črna. In le za odtenek manj temačna so prepričanja poslanca FI Guida Germana Pettarina, ki ob posvetu ni našel boljšega kot cenzorski poziv, naj se z zakonom prepove zanikanje fojb.

Najbrž je bral Libero, Il secolo d’Italia ali kakega drugega med desničarskimi časopisi, ki so že vnaprej posvet ožigosali za negacionističen. Najbolj žolčni so dodali, da se anpijevci pajdašijo s titovci in – groza! – da so medse povabili nič manj kot Gobettija. Z gnevom prepojeno črnilo so izlivali pred posvetom. Ko bi prišli poslušat, kaj se je v Gorici govorilo, bi jim zmanjkalo gnoja.

Tako Gobetti kot drugi udeleženci so govorili o zgodovini, o dogodkih, ki jih ni mogoče zanikati, o preverjenih številkah in prevladujočih interpretacijah stroke zgodovinarjev. Vse to pa ogroža konstrukt laži, viktimizma, pretiravanja, natolcevanj, skratka dimno zaveso, za katero desnica skriva svoje skelete v omarah in si v očeh javnosti pridobiva deviško nedolžnost za ponoven naskok na oblast. In ker je ta osnovan na lažeh in manipulacijah, se mu lahko upremo le z znanjem in sposobnostjo kritičnega ocenjevanja preteklosti in sodobnosti. Še več bi potrebovali Berizzijev in Gobettijev, še več kritičnih in ozaveščenih bralcev njunih knjig.