DOLINSKI ZVONOVI: Ursula in sv. Urh

To, kar še ni uspelo nikomur, so pred nekaj dnevi dosegli ... dolinski zvonovi. Podvig je velik: poenotili so slovensko politiko.

To smo ugotavljali v uredništvu, ko je v petek prispelo sporočilo, da so vsi slovenski evropski poslanci – levi in desni – naslovili na Evropsko komisijo pisno vprašanje v zvezi z dogajanjem okoli cerkve sv. Urha v Dolini. Tamkajšnje dokaj glasne zvonove je, kot znano, zaradi pritoževanja in ovadbe skupine domačinov dalo zaseči državno tožilstvo, ki je zaseg potem tudi preklicalo. Toda pogojev, ki jih postavlja sodstvo za nadaljnje »zmernejše« zvonjenje, iz tehničnih vzrokov ni mogoče spoštovati, je razložil župnik. Tako da zvonovi še naprej molčijo.

Lokalna afera je v vasi povzročila veliko slabe krvi, zunaj nje pa medijsko pozornost, začudenje in primerjave s posrečeno italijansko filmsko serijo o župniku in komunističnem županu v nekem mestecu v povojni Emiliji - Romanji. Zdaj je nastopilo novo poglavje, ko je vaški prepir presenetljivo prerasel v mednarodno vprašanje. Slovenskih evropskih poslancev le nekaj dni pred tem, 10. februarja, ni zmogla poenotiti nova predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki je ob dnevu spomina na fojbe citirala sporen govor nekdanjega italijanskega predsednika Giorgia Napolitana; s tem je izzvala »dobronamerno opozorilo« le šestih med osmimi evroposlanci iz Slovenije. Dolinski zvonovi so šli dlje: podprlo jih je vseh osem poslancev, ki Evropsko komisijo sprašujejo, ali je bila seznanjena z dogajanjem v župniji sv. Urha in ali se namerava aktivno zavzeti za rešitev, da se bodo brežanski zvonovi spet oglasili. Dejansko ni znano, ali so imeli predsednica Ursula von der Leyen, njeni komisarji ali bruseljski uradi že priložnost obravnavati to žgoče vprašanje. Ob rusko-ukrajinskem konfliktu in drugih temah bodo morda res našli čas, da italijanskemu premierju Mariu Draghiju namignejo, da je »utišanje dolinskih zvonov poteza, ki načenja versko svobodo in tradicije avtohtone slovenske manjšine«.

Dejstvo je, da razprtij znotraj kake skupnosti še nikoli niso uspešno reševali zunanji dejavniki. Zaradi zvonjenja so se v tem primeru eni obrnili na italijansko sodstvo, drugi pa na slovensko diplomacijo in politiko. Tretji osuplo spremljajo dogajanje. Ali ne bi bilo bolje, ko bi pravi protagonisti te zgodbe – in ti so vsi v Dolini – pogumno in konstruktivno sedli za dobro založeno mizo, si pogledali v oči in mirno poiskali skupen jezik? Vaščani zvonove pogrešajo, najti je treba le primeren kompromis, da bo do Majence (ob postopnem premagovanju koronavirusa) ozračje zares praznično.

Aljoša Fonda