Prijava
Dark Theme
Po primarnih volitvah v zveznih državah Iowa in New Hampshire se v demokratski stranki v ZDA že izrisuje ključna dilema v iskanju protikandidata Trumpu: naj bo to izraz radikalne prenove, alternativa in nasprotje zdajšnji skrajni desnici, ali konservativec, glasnik pomirjujoče kontinuitete, ki naj bi republikancem odjedel del sredinskih glasov? Z drugimi besedami: poiskati novega Obamo, ki bi navdušil množice z vizijo prenove ameriške družbe, ali staviti na vrnitev v preizkušeno preteklost, kakršno je že utelešala Hillary Clinton.
Pred štirimi leti je bila dilema ista. Volivce je navduševal prenovitelj Bernie Sanders, vrh stranke pa se je odločil za Clintonovo. Videli smo, kako se je izšlo z Obamo, pa čeprav je nato izpolnil le manjši del (pre)pogumnih volilnih obljub. Prav tako smo videli, kako klavrno se je izšlo s Hillary Clinton. Mnogi analitiki so po volitvah ugotavljali, da bi proti Trumpu bil Sanders uspešnejši, zlasti v zadrževanju glasov belskega delavskega razreda, ki so nasedli sirenam populizma.
Sanders je zdaj spet v igri in si z Elizabeth Warren deli glasove demokratske levice. Pričakovano je zmagal v New Hampshiru. Zmagal je tudi v Iowi, kjer je v nasprotju s poročanjem medijev bil po številu glasov krepko prvi, pri delitvi delegatov pa ga je Pete Buttigieg za las prehitel le zaradi posebnosti volilnega mehanizma. Warrenova trenutno zaostaja. Volilni maraton je še dolg, če pa se bo nekega dne odločila za umik, bi Sanders postal res prvi favorit za demokratsko kandidaturo.
Senator iz Vermonta je nekako simetričen Trumpu, saj tudi sam ni član stranke in nastopa kot neodvisen, njegov program pa je antiteza Trumpovega. Ko govorimo o radikalno levem programu, moramo seveda upoštevati ameriška merila. Po naših bi Sandersa lahko označili za blagega socialnega demokrata. Šibki točki sta starost (79, sicer pa sta Joe Biden in Mike Bloomberg le za leto mlajša) in zdravje, saj je oktobra prestal operacijo na srcu. Po drugi strani ima stari lev še veliko energije in polno podporo nove levice v stranki, ki jo vodijo Alexandria Ocasio-Cortez in druge mlade kongresnice.
Bolj razgibana je slika v konservativnem delu stranke. Domnevni favorit Joe Biden je na prvih dveh preizkušnjah pogorel. Res je, da računa na revanšo v državah, kjer bodo večjo težo imeli latinski in afroameriški volivci, vendar se zdi lik nekdanjega podpredsednika bled in premalo karizmatičen. »Slovenka« Ami Klobuchar se je doslej dobro odrezala, kar pa je še ne uvršča med favorite, vsaj ne toliko, kolikor kaže to biti Pete Buttigieg, glavno presenečenje začetka primarnih volitev. 38-letnik je za generacijo ali celo dve mlajši od konkurentov, poročen je z moškim in to s ponosom izpostavlja, je dinamičen in za volivce prijeten nov obraz, čeprav je njegov program vse prej kot nov in izzivalen. Predvsem pa se mora bati težke artiljerije – Michaela Bloomberga. Nekdanji župan New Yorka in deveti najbogatejši človek na svetu se bo v igro vključil šele na super-torek 3. marca, ko bodo volitve sočasno v 14 zveznih državah. Njegova finančna moč je brezmejna in lahko pregazi konkurenco. Vprašanje pa je, ali se bodo demokratski volivci veselili tega, da bi predsedniške volitve bile le zasebni obračun med milijarderjema. Enim jezikavim in nastopaškim, drugim pa, ki je natanko to, kar si je Trump vselej zaman želel biti – pravi prvak globalne finančne smetane.
