ČIGAVA JE ZMAGA? Za desnico hud udarec

Vodja Demokratske stranke (DS) Enrico Letta je zmagovalec občinskih volitev v Italiji. Njegovi stranki je v sklopu levosredinske koalicije uspelo že v prvem krogu izvoliti župane v Milanu, Neaplju in Bologni, v Rimu in v Turinu pa se bosta kandidata DS in list občanov – sodeč po sinočnjih delnih izidih – čez dva tedna potegovala za županska stolčka s precejšnjo možnostjo zmage. Če je Letta zmagovalec, je desna sredina poraženka teh volitev, ki so bile upravne narave, a s precejšnjim političnim nabojem, kar bo pogojevalo dogajanja na vladni ravni. Vendar ne v takšni meri, da bi to ogrozilo vlado Maria Draghija, ki bo padla le v primeru, da bo njen predsednik izvoljen na Kvirinal.

Desna sredina je plačala visoko ceno zaradi neprepoznavnosti in povprečnosti svojih županskih kandidatov v Milanu, Neaplju in Bologni ter zaradi svojih nedorečenosti in notranjih razhajanj. Ne gre za t. i. afero Morisi, ki je odnesla spletnega sodelavca Mattea Salvinija, ali za razkritje tesnih vezi nekaterih predstavnikov stranke Bratje Italije s fašisti in nacisti, volilni poraz desne sredine ima globlje razloge. Gre za nezmožnost (ali nesposobnost) Salvinija in Giorgie Meloni, da se predstavita kot obraza moderne in verodostojne desne sredine, kar je, hočeš nočeš, uspevalo Silviu Berlusconiju. Ne vemo, če volilni poraz predstavlja smrtni udarec za tako zastavljeno italijansko desnico, gotovo pa predstavlja velik korak nazaj pri njenih ambicijah, da bi po parlamentarnih volitvah – slednje bodo skoraj gotovo leta 2023 – postala vodilna vladna koalicija.

Letti, ki je zmagal na nadomestnih poslanskih volitvah v Toskani, je – če uporabimo športno besedišče – uspelo, da sta DS in leva sredina znova postali politično in volilno konkurenčni. To ni zanemarljiv dosežek, če pomislimo, v kakšnem klavrnem stanju je bila do nedavnega leva sredina, da ne govorimo o notranje razkosani DS, ki jo je Letta znova postavil na noge.

Poraženec teh volitev je, poleg desne sredine, tudi Gibanje 5 zvezd (G5Z). Njegovi županski kandidati so skoraj povsod pogoreli in številke dokazujejo, da novemu voditelju Giuseppeju Conteju (še) ni uspelo potegniti stranke iz hude krize. Skupna županska kandidata DS in G5Z v Neaplju in Bologni pomenita nedvomno dobro popotnico za bodoče zavezništvo, ki pa je še vedno brez jasnih političnih in vsebinskih osnov.

Za dokončno oceno volitev bo treba sicer počakati na drugi krog v Rimu in v Turinu ter v drugih mestih. Desna sredina, kjer je beseda sredina marsikdaj odveč, pa se bo morala globoko zamisliti nad svojo naravo in najbrž tudi nad svojimi voditelji. Tudi levo sredino čakajo veliki izzivi – ne samo v odnosih z G5Z, temveč tudi s pisano druščino, ki se ji pravi levica.