Nedelja, 22 december 2024
Iskanje

BOKSARSKA VREČA: Odkupijo si veselje

16. feb. 2024 | 7:00
    Dark Theme

    Na dan daril v obliki srčka se mi zdi umestno, da si postavim vprašanje: kaj nas dela zares srečne? A je to ljubezen? Če prebirate kolumno partnerju ali partnerici, nujno naglas pritrdite: »Seveda, ljubezen!« A naj zveni prepričano, prosim. To, kar sledi, pa preberite v tišini.

    Kaj pa, če se veselje lahko le kupi? Odmislite za trenutek svoje filozofske dileme in pomislite: ali ni morda res, da se v naši družbi lahko prestopi v boljšo kvaliteto življenja le s pomočjo denarja?

    Med tisočimi kategorijami, ki sestavljajo svet, se človeštvo še vedno najlažje deli na revne in bogate. Na drugi stopnji raziskovanja se predvsem gleda, kako se življenjski standard razlikuje od države do države; v nekaterih predelih sveta nosijo raztrgane cunje, ker drugega nimajo, drugje lahko kupimo raztrgane hlače za več kot sto evrov. Globalni fenomen je tudi ta, da izginja t. i. srednji sloj, minimalne plače so večinoma nezadostne in na obzorju ni nobene prave delovne reforme. Smo leta 2024 in še vedno izkoriščamo delavce. A bi se posameznikovo življenje radikalno spremenilo, če bi zmagal milijon evrov? Na njegovem obrazu bi se pojavil nasmešek. A to ni ljubezen, to je veselje.

    Verjetno pretiravam. Pred nekaj tedni je izšla knjiga - ki je že best seller - Kako postati milijonar v enem vikendu avtorja Noaha Kagana. Čeprav sem knjigo kupil prejšnji petek, počakam še en vikend, da postanem milijonar. Prej bi preveril, koliko sem dolžan svojemu zobozdravniku.

    Tako branje me je zanimalo, ker sem pred nekaj časa zasledil avtorjev intervju, v katerem je izjavil, da lahko samo denar prinaša veselje v naši družbi. Njegov napotek je, da bi se vsi morali že zdaj odločiti za svoj business. Vsi imajo svoj skriti business plan. Napotki v knjigi so precej enostavni, in če bi res delovali, bomo v kratkem imeli toliko bogatašev okrog nas, da ne bomo vedeli kam z njimi.

    Za trenutek bi vas prosil, da jemljete to knjigo zelo resno: pomislite na dve stvari, ki ju vi povezujete s pojmoma veselje in sreča. Zaprite oči in si predstavljajte ta dva pojma. Lahko so to kraji, predmeti, osebe. Odprite oči. Kdo od vas je pomislil na službo, ki jo opravlja? Raziskave kažejo, da se ob takem vprašanju malokdo »spomni«, da doživlja nekaj sreče v tem, kar dela. Kagan ima torej prav, ko trdi, da nas bogastvo lahko odreši in osreči?

    Bodimo pošteni, a ne leži moč obsedene kapitalistične družbe prav v prepričanju, da je veselje le dimenzija, ki jo lahko dosežemo s plačilom visoke vstopnine? Obljubljeni ideal razkošja je ta, da prosto razpolagaš s svojim časom. Šele tako si zmožen sestaviti svet, kot si ga želiš.

    Če bi jutri zmagali milijon evrov, bi nadaljevali s službo, ki jo zdaj opravljate? Ne glede na to, katere vrste odgovora boste dali, je povsem jasno, da se naša družba predvsem meri na podlagi denarja. Kagan je v svoji knjigi (in to je le ena izmed stoterih na tako temo) le opisal našo vklenjenost v ta sistem.

    Torej tisočletja umetnosti, filozofije in odkritij so manj vredna od zmage na loteriji? Če nas denar lahko zares osreči, kako bomo lahko še predavali nekatere moralne filozofe? Kako bomo lahko prepričali mlade, da YouTuberji niso vsi bogati, čeprav vidijo, kaj vsega si lahko privoščijo?

    To je naša potrošniška družba, ni pa človeštvo. Ne velja torej za vse. Dokaz tega navaja članek v časopisu The Guardian, objavljen 9. februarja letos. V dveh španskih študijah dokazujejo, da plemena, ki živijo v odmaknjenih skupnostih, so prav tako srečna kot prebivalci bogatih in razvitih držav. Čeprav imajo zelo malo denarja. Domorodci, ki še prebivajo v neobljudenih krajih, so živ dokaz, da človek nima genetske potrebe po razkošju. Če torej ni prave povezave med dohodkom in zadovoljstvom, je treba našo družbo povsem premisliti. Saj ni, da je tako čudovita in izjemna. Pri tem pa je treba dodati še to: kakšen tip sreče je to, če se je ne kupuje z denarjem? Ali bi jo znali še prepoznati? Kako se je zavedamo? Ne spomnim se imena avtorja, ki je pred leti trdil, da je za znanstveno fantastiko res čudno obdobje, ker si lahko predstavljamo vse mogoče napredke in iznajdbe, ne pa družbe, ki bi bila radikalno drugačna od naše. Zato se res sprašujem, kakšna je ta sreča?

    Spominja mogoče na ljubezen?

    Če želite komentirati, morate biti registrirani