BOKSARSKA VREČA: Če dovolimo, da gre bodočnost mimo nas

Ob migotanju sveče namakam pisalo v črnilo in pazim, da mi ne kaplja po papirju, ko zapišem te besede. Ali: v sobi zvok pisalnega stroja kot brzostrelka, ker tipkam hitro, vsako črko zabijem na papir nemoteno, ker vem, da telefon ne bo zvonil, saj sem pustil slušalko napol dvignjeno. Ali: na ekranu se prikaže stavek, ki ga bom verjetno uporabil za začetek kolumne. Opazim, da piše »sevče« namesto sveče. Če bi pisal s črnilom, bi moral pazljivo ostrgati napako z rezilom; pri pisalnem stroju bi pobelil škrat in še enkrat natipkal; ker sem na računalniku, nihče ne bo opazil, da sem besedo popravil.

Napredka ne moremo ustaviti. Zavedati se je treba, da se ob spreminjanju navad spremenijo tudi naši možgani. Naša realnost halucinira drugače, bi rekli nevroznanstveniki. Zavedati se je treba še to: vsak tehnološki preobrat ima dvojno dušo: nož lahko odreže kos usnja in lahko prebode sovražnika.

»Umetna inteligenca« je ponovno v ospredju. Od novosti družb Apple (Apple Intelligence) in Microsoft (Recall) pa še polemika okrog »kraje« glasu Scarlett Johansson za novo verzijo ChatGPT. Pa še bi lahko naštevali. Celo papež se je na to temo izrazil. Pa še podcasti in kanali YouTube (MKBHD nad vsemi) so sprožili precejšnjo debato. Spremembe, ki prihajajo med nas, so prelomne. Takih svet ni še poznal.

Zato toplo priporočam knjigo The coming wave (Prihajajoči val, v it. prevodu L’onda che verrà), ki jo je napisal Mustafa Suleyman. Zakaj? Ker gleda na napredek, ki nas pričakuje, zelo stvarno. In nas prepriča, da se ne smemo spraševati »ali«, marveč »kdaj« bo vse to možno.

Avtor se dobro spozna na UI, saj je sam soustanovitelj družbe DeepMind in je sodeloval pri marsikaterem projektu. Kot je program AphaGo, ki je leta 2016 v Seulu premagal svetovnega prvaka igre go Leeja Sedola. Če se pri šahu po prvih treh potezah ponudi 121 milijonov možnih konfiguracij, se pri igri go (po prvih treh potezah) število poveča za 2×1015. S svojo samoučečo inteligenco je AphaGo odkril poteze, na katere nihče v zgodovini človeštva ni še niti pomislil. Čeprav je bila izkušnja za skupino DeepMind bolj eksperimentalne narave, se je Suleyman zavedal, da je za Južno Korejo tekma pomenila razkazovanje moči s strani Vzhoda. Tehnologija je osramotila kulturo neke države. Evropa je takrat eksperiment komaj zaznala, po azijskem svetu pa so tekmo predvajali po televiziji. Gledanost je bila milijonska. Suleymanu je bilo takoj jasno, da zmaga ne predstavlja le novega koraka naprej za svet tehnologije.

Knjiga Prihajajoči val opozarja, da je treba vklopiti naš občutek odgovornosti, ko se spopademo s takimi napredki. Predvsem kadar se hitro razvijajo, izboljšujejo in razširjajo. Pomembno je vedeti, da bomo doživeli neko revolucijo, kot jo je svet doživel v času industrijske revolucije. Pojmi dela, ustvarjanja, zdravljenja, vojskovanja in raziskovanja bodo prevrženi na glavo. Kdor tega ne vidi, noče gledati realnosti v obraz. V knjigi Suleyman apelira na države, naj se prebudijo iz dremanja, saj prepogosto dovolijo privatnim družbam, da upravljajo s tehnologijo, ki lahko radikalno vpliva na ekonomijo države. Hiter razvoj robotike z vcepitvijo najnovejših modelov UI bo v kratkem izbrisal veliko delovnih mest. Od natakarja do zdravnika, od prevajalca (v nedeljo je Bojan Brezigar tudi o tem pisal) do mehanika, od kuharja do vojaka. Te realnosti so že med nami, sicer v ne tako razviti formi, a pospeševanje je eksponentno. Kako se bodo države odzvale na val brezposelnosti? Oziroma, se vam zdi možno, da se isti politiki, ki smo jih videli na G7, znajdejo v tako predrugačenem svetu?

Kompleksnost našega bodočega časa bo treba čim prej sprejeti in jo pazljivo analizirati. Po Suleymanovem mnenju je treba izpostaviti vse pozitivne učinke nove tehnologije in predvsem vse nevarnosti, ki jih lahko prinese za sabo. Nujno bo treba premisliti tudi šolski sistem, od osnovne šole do univerze. Gledati na svet nostalgično ne bo nikomur v korist. Kako bomo prepričali otroka, naj študira in se potrudi, če je danes ideja znanja na dosegu klika? Razlikovati bo treba informacije od znanja, mišljenje od raz-mišljanja. Ne bo enostavno. Če bi imel danes dvajset let, bi se takoj vpisal na kakšno univerzo, na kateri se lahko učim o biologiji in filozofiji istočasno. Ker bomo potrebovali ljudi, ki več vedo o stičiščih naše biti. Iznajti bo treba nove službe in širiti svoja obzorja.

Suleymanova knjiga je dobro opozorilo, bogato s primeri in klicem k dejavnosti. Novi val prihaja. Ne smemo si privoščiti, da nas ujame nedejavne.