Nedavni uničujoči požari ponujajo priložnost za razmislek o prihodnosti goriškega in tržaškega Krasa, pri čemer so strokovnjaki z deželne direkcije za agroživilske, gozdne in ribolovne vire prepričani, da je treba nameniti posebno pozornost kraški gmajni, njenemu ohranjanju in vzdrževanju s pomočjo ponovnega uvajanja paše, ki ima med drugim pomembno protipožarno funkcijo, in drugih kmetijskih dejavnosti.
»V prihodnjih mesecih bomo morali v sodelovanju z občinskimi upravami in z Deželo odločiti, kakšen Kras si želimo v bodočnosti. Kot tehniki bomo politikom predlagali nove razvojne smernice za goriški in tržaški Kras, saj smo prepričani, da je treba nameniti večjo pozornost kraški gmajni, ki je prava zakladnica biodiverzitete. Vzdrževati jo bo treba s pomočjo paše in si prizadevati za njeno ohranjanje, saj gre za dragocenejši ekosistem od borovih gozdov, tudi s črpanjem evropskih sredstev za razvoj ruralnih območij in s pripravo projektov, ki ciljajo ravno na povečanje biodiverzitete,« je povedal vodja gozdarske inšpekcije za Trst, Gorico in Videm Massimo Stroppa na torkovem javnem srečanju v Jamljah, ki ga je organizirala Dežela FJK v sodelovanju z gozdno službo.
Udeležba na srečanju, na katerem so spregovorili o požarih in o širjenju tujerodnih rastlinskih vrst, je bila izredno množična; navzoči so bili številni krajevni upravitelji iz občin Doberdob, Devin-Nabrežina, Tržič, Sovodnje in Zagraj, pripadniki civilne zaščite in prebivalci najrazličnejših krajev od Vižovelj in Medjevasi do Poljan in Vrha, ki so jih v prejšnjih tednih ogrožali ognjeni zublji. Prisotni so bili tudi predstavniki podjetja Autovie Venete.