Goriško tovorno postajališče je v preteklih dveh tednih zabeležilo približno 30 odstotkov manj tovornjakov kot v normalnih okoliščinah. Posledice vojne v Ukrajini, vendar tudi višanje cen goriv in energentov napovedujejo nelahke razmere za podjetje Sdag, ki upravlja intermodalno središče pri Štandrežu.
Izvršni direktor podjetja Sdag Giuliano Grendene pravi, da so posledice vojne v Ukrajini še kako občutne tudi v goriškem terminalu. Od 40 do 50 odstotkov tovornjakov, ki se ustavijo v Gorici, prihaja iz Vzhodne Evrope; vojna v Ukrajini vpliva čisto konkretno vsaj na tovornjake iz dveh neposredno vpletenih držav. »Številni Rusi imajo blokirane tekoče račune, kar pomeni, da ne morejo plačevati. Ukrajinci pa se vračajo v državo in se potem ne vrnejo, saj jih mobilizirajo,« pravi Grendene.
»Kar nam bo nedvomno ustvarilo probleme so cene goriva, saj vemo, da močno vplivajo na ceno prevozov,« poudarja Grendene. Tovornjaki morajo za poln rezervoar odšteti več sto evrov, nekateri tudi nad tisoč evrov. »Naš način prevažanja je v veliki meri še vedno odvisen od tovornjakov. V drugih evropskih državah so mogoče bolj preusmerjeni na železnice, pri nas pa ni tako. V vsakem slučaju so tovornjaki ključni za zadnji del prevoza,« razmišlja Grendene.
Po besedah izvršnega upravitelja podjetja Sdag bi posledice vojne, povišanja cene goriv in cene energentov lahko tovornemu postajališču zadale celo hujši udarec kot pandemija sama. »Na našem terminalu imamo hladilne komore, ki porabijo ogromno električne energije. Lansko leto smo glede na predračun cene električne energije plačali približno 20 odstotkov več, letos pa se bodo cene najbrž podvojile. Naj poudarim, da imamo pri postajališču tudi sončno elektrarno, s katero proizvedemo en del energije, ki jo potrebujemo. Še dobro, da imamo fotovoltaične celice, vendar ne moremo kriti vsega z njimi. Zato skušamo čim bolj optimizirati tudi uporabo hladilnih komor,« poudarja Grendene.