Zaradi obnove mostu bo cesta zaprta do konca leta

Da bodo lahko prišli do svojih domov, bodo morali Štmavrci še nekaj mesecev voziti po stranskih in odmaknjenih cestah. Zaradi nujnih popravil na zgodovinskem mostiču pri Štantovih v Hudičevi luknji bo namreč še do sredine decembra prekinjena glavna povezava med Pevmo in Štmavrom: od začetka del v juniju se ves promet odvija skozi Vinčič, Pušče in Koštabon; od tam se razne ozke in vijugaste ceste vzpenjajo do štmavrskih zaselkov.

Resnici na ljubo tudi cesta skozi Pušče ni najbolj zanesljiva, kajti na enem od ovinkov ji preti kar velik plaz, ki so ga sicer pred leti sanirali, a je čas opravil svoje in strmo pobočje se je ponovno aktiviralo. Ko bi prišlo do še do zapore te ceste, bi se morali Štmavrci za pot v mesto posluževati poti skozi Slovenijo. Nekateri to počnejo že danes. Pot jih vodi skozi mejni prehod v Podsabotin, od tam pa imajo na izbiro dve smeri: ali voziti po osimski cesti do Solkana, ali pa se povzpeti do Huma in od tam v Števerjan in naprej do Gorice.

Dela na mostiču v Hudičevi luknji, ki jih izvaja podjetje Dri iz Gonarsa in so vredna dobrih 150.000 evrov, bi se morala po pogodbi zaključiti do konca avgusta, nato pa je izvajalec zaprosil Občino Gorica za podaljšanje. Kot je za Primorski dnevnik povedala Sarah Filisetti, ki je v občinskem odboru pristojna za infrastrukturna dela, je vodja del Renzo Lupi sporočil, da so okvare na mostu hujše, kot je sprva kazalo, zato mora izvajalec izpeljati dodatna dela. Nestabilen je tudi teren, na katerem sloni mostič, zato bodo plazenje zemlje zaustavili s kovinsko mrežo.

Domačini si seveda želijo, da bi dela stekla čim hitreje in da bi bila čim prej usposobljena glavna prometnica, obenem pa si tudi želijo, da bi sanacija ne skazila prvotne podobe kamnitega mostiča. Nanj so namreč Štmaverci in tudi Pevmci zelo ponosni, saj gre za objekt, ki bo prihodnje leto praznoval častitljivih 150 let.

Postavili so ga pred 150 leti

O sami gradnji mostu ni podrobnejših podatkov. Znano je le to, kar so v skopih besedah napisali nekateri takratni kronisti. Iz teh zapisov izhaja, da so mostič zgradili leta 1875 z namenom, da bi s cesto po najbližji smeri povezali Pevmo in Štmaver. Do tedaj so dva bregova potoka Pevmica povezovali leseni mostovi in brvi, ki pa jih je ob večjih deževjih odnašal narasli tok potoka, tako da so morali Pevmico velikokrat bresti. Ob prevažanju težjih tovorov na volovsko vprego je voznikom nedvomno povzročalo kar hude skrbi. Zato so se prizadevni domačini odločili, da zgradijo kamnit most, ki bi lahko kljuboval tudi hujšim vodnim ujmam.

Razpoložljivi viri nam sporočajo, da so most zgradili sami domačini, ni pa znano, ali so za delo bili plačani. Znano pa je, da so gradnjo financirali nasledniki in oskrbništvo vojvode Blacasa, ki so v svoji posesti imeli obširne predele štmavrske zemlje.

Prišel je s Karlom X.

Mostič preko Pevmice ima torej tudi »plemiške« korenine. Vojvoda Blakaški je bil francoskega rodu in je na Goriško pribežal skupaj z zadnjim francoskim kraljem Karlom X. Burbonskim. Bil je kraljevi dvorni minister. Karel X. je zasedel francoski prestol leta 1824, deset let po padcu Napoleona. Po mali julijski revoluciji leta 1830 pa je moral skupaj z družino zapustiti Pariz in oditi v pregnanstvo. Po šestletnem tavanju po raznih evropskih mestih, je kraljeva družina leta 1836 našla zatočišče v Gorici pri grofu Coroniniju. Karel X. je zaradi kolere umrl 17 dni kasneje, pokopali so ga na Kostanjevici. Tam je danes urejena grobnica Burbonov. V cerkveni kripti so poleg Karla X. pokopani tudi njegovi ožji družinski člani. V posebni niši je v kripti našel večno počivališče tudi kraljevi minister, vojvoda Pierre Louis Jean Blacas. Vojvoda Blakaški, skoraj dva metra visok možakar, je umrl leta 1839. Njegovi nasledniki so posestvo v Štmavru prodali leta 1891. Obširna zemljišča posestva je odkupil dotedanji oskrbnik Fonzari.