Za brezmejno mreženje si prizadevajo tudi pajki

Če vas je to poletje v večernih in nočnih urah slučajno zaneslo na sprehod po brvi čez Sočo, ste po vsej verjetnosti na njeni ograji opazili kaj nenavadnega. Naj vas posvarimo: v primeru, da vas je strah pred pajki, poletni sprehod po brvi ni najprimernejši. Ali pa je, saj boste lahko končno premagali svoje strahove.

V toplih nočeh se namreč na razsvetljeni ograji nabere na stotine nadpovprečno velikih pajkov, ki si za pletenje svojih mrež izvolijo prav brv čez Sočo. Čez dan jih ni mogoče opaziti. Na brv se prikradejo ponoči. Tudi po dežju in močnejših nevihtah, ki njihove mreže razblinijo, jih lahko nekaj noči ne boste videli.

S pomočjo društva Aracnofilia iz Červinjana smo izvedeli, da gre za pajka Larinioides sclopetarius iz družine Araneida (križevci). Križevci živijo po celem svetu, njihova značilnost je, da pletejo kolesaste mreže. Nočni pajek Larinioides sclopetarius živi v bližini vodnih virov in pogosto plete svoje mreže na vlažnih območjih, kot so mostovi, ali ob robovih jarkov in ribnikov, zato mu v slovenščini pravimo mostni križevec, v angleščini pa bridge spider. Telo samca lahko doseže velikost do 8 milimetrov, samice pa do 13 milimetrov. Pajek se čez dan navadno skriva, ponoči pa zelo pogosto izkoristi lokacije z umetno razsvetljavo, saj tu rade mrgolijo manjše žuželke, s katerimi se hrani. »Gre za zelo pogostega pajka, ki je človeku popolnoma neškodljiv,« so nam zagotovili strokovnjaki društva Aracnofilia. Pajek sicer lahko piči, toda le, če je ogrožen, njegov pik pa ni nevaren.