»Vsrkamo jezik, ki nas obdaja«

»Odločitev, da staršem ne bomo več pošiljali sporočil v italijanskem prevodu, temveč izključno v slovenščini, ni naključna, temveč je del naše jezikovne strategije,« je povedala Kristina Knez, ravnateljica goriškega Dijaškega doma, kjer je v četrtek potekalo srečanje, na katerem so staršem predstavili pripomočke za prevajanje. Tudi navidez majhen korak, kakršen je pošiljanje enojezičnih sporočil, lahko namreč pomaga pri utrjevanju položaja slovenščine v določenem okolju, dandanes pa so na voljo tehnologije, ki omogočajo simultano in razmeroma kakovostno prevajanje, kar je bilo še pred nekaj leti nepredstavljivo.

»Smo prva ustanova, ki se je za to odločila. Spremljali nas bodo strokovnjaki Slovenskega raziskovalnega inštituta Slori,« je še dejala ravnateljica, se zahvalila Sloriju in si zaželela, da bi jih kmalu tudi druge slovenske ustanove posnemale. Besedo je predala dr. Matejki Grgič, jezikoslovki, raziskovalki pri Sloriju in docentki na Filozofski fakulteti v Ljubljani. »Ko govorimo o učenju jezika, vsi najprej pomislimo na šolo. V resnici so raziskave pokazale, da pridobimo v šoli le 30 odstotkov jezikovnega znanja, preostalo pa usvojimo na druge načine,« je dejala Matejka Grgič. Za jezik ravno zaradi tega raje uporabljamo glagol »usvojiti«, kot pa »naučiti se«. »Usvajanje jezika pa ne poteka na šolski način in ne poteka samo v šolskem okolju, temveč v vsakdanjem življenju, saj vsrkamo jezik, ki nas obdaja,« je povedala jezikoslovka. Pomembno je, da se vprašamo, v katerem jeziku počnemo vsakdanje stvari. V katerem jeziku kupujemo čevlje? V katerem jeziku otroci gledajo risanke? V katerem jeziku so nastavitve na našem telefonu? »Če si postavimo to vprašanje, bomo tudi razumeli, kateri je naš dominantni jezik,« je še povedala strokovnjakinja in podčrtala, da je to pomembno predvsem znotraj manjšine, kjer sobiva več jezikov. »Večjezičnost je velika prednost, če pa jo želimo resnično doseči, moramo ustvariti okolja, ki so enojezična,« je dejala. V primeru prisotnosti dveh ali več jezikov se namreč pogosto zgodi, da se eden izmed teh jezikov prilagodi drugemu, ki je dominanten. V primeru slovenščine in italijanščine se slovenski govorec skoraj vedno prilagodi italijanskemu.

Na voljo je tudi posnetek

Predavateljica je nato predstavila aplikacije za prevode, kot sta Google Lens in DeepL, ki v zelo kratkem času ponudijo dokaj kakovosten prevod. »Googlov prevajalnik se je v zadnjih letih zelo izboljšal in vsi omenjeni pripomočki so opravili t. i. Turing test, torej prevajajo že enako ali boljše kot človek,« je razložila Matejka Grgič. Pokazala je tudi posnetek, ki ga je izdelal sodelavec Slorija in raziskovalec na Filozofski fakulteti v Ljubljani David Bordon: posnetek, ki je vsem dostopen na Facebook strani doma, prikazuje, kako lahko vsak izmed nas s telefonom fotografira besedilo v slovenščini in pridobi prevod v drugem jeziku. Med vsemi pripomočki dr. Grgič najbolj priporoča DeepL, najmanj pa Chatgpt, saj vsebujejo prevodi umetne inteligence za zdaj še veliko netočnosti. »Obstaja tudi aplikacija, ki simultano prevaja govor. Predstavili so jo pred nekaj tedni, rezultati so obetajoči, njenega delovanja pa vam tokrat nisem orisala, ker je nisem še dovolj preizkusila,« je pojasnila dr. Grgič in pristavila, da bodo morda prihodnje leto isto predavanje lahko že imeli v slovenščini in bo aplikacija avtomatično prevajala v italijanščino. Sledila so vprašanja, dvomi in pripombe udeležencev.

Odločitev Dijaškega doma je podprl tudi Marino Marsič, pokrajinski predsednik SKGZ, ki je izpostavil, da ne gre za ideološko ali politično odločitev. »Dijaški dom je vrgel kamen v vodo. Samo čas nam bo povedal, ali je bila to prava odločitev. Zaupam pa v vaše razumevanje,« je dejal pokrajinski predsednik SKGZ in zaključil: »Starši moramo dajati zgled. Ko se poslovimo od otrok pred slovensko šolo, pozdravimo po slovensko.«