V nedeljo se je v Kulturnem centru Lojze Bratuž odvijala proslava, kjer so tri med sabo povezane realnosti slavile svoje okrogle jubileje. Skupnost družin Sončnica je praznovala 25 let, Mladinski dom 20. obletnico, gledališka skupina O’ Klapa, ki deluje v okviru SD Sončnica, pa 15 let delovanja. Zamisel za skupni večer izhaja iz dejstva, da na samem začetku vseh treh dejavnosti stoji zamisel za SD Sončnica, ki se je rodila že pred 30 leti, ko je skupina mladih družin z Goriškega začutila potrebo po organiziranem druženju.
Nedeljski večer je v veliko dvorano centra Bratuž privabil številne člane in prijatelje in je bil originalno zasnovan. Na odru, ki ga je bogatila scenografija šolskih klopi, dela kuliserije muzikala Lak za sanje in klubska mizica, sta člana O’ Klape Ema Terpin in Marco Fior skozi spomine vodila različne protagoniste. Najprej sta Ani Saksida in Mirjam Bratina v dialogu obudili zgodovino Sončnice, ko sta listali album s fotografijami, ki so mu gledalci sledili skozi projekcijo na platnu in spregovorili o veliki skrbi, ki jo je SD Sončnica namenila povezovanju družin, tematikam o vzgoji, zdravem življenju in duhovnosti skozi organizacijo dnevov družine, predavanj, poletnih središč, tečajev, izletov in družabnih srečanj.
Iz »rebra« Sončnice se je rodil tudi Mladinski dom, in sicer iz potrebe staršev, da bi otroci lahko bili deležni sodelovalnega in vključujočega okolja, kjer bi lahko popoldne pisali domače naloge in rasli v duhu vrednot, ki jih uteleša že zasnova Sončnice: krščanstvo, slovenstvo, demokracija in ideološki pluralizem. Sprva je bila v načrtu ustanovitev konzorcija socialnega značaja, ki bi skrbel za otroke s posebnimi potrebami in obenem nudil psihološko pomoč, a zaradi birokratskih težav je namesto tega nastal Mladinski dom.
O njegovem delovanju so na hudomušen način spregovorili gojenci sami, ki so razposajeno zasedli klopi na odru ter dinamično prikazali, kaj vse počnejo v času, ki ga preživijo v prostorih doma. Nagnjenost h gledališki igri je med mladimi očitno precej popularna dejavnost, saj se v njej učijo tudi poslušanja, empatije, vživljanja in interakcij, zato je v okviru Sončnice zrasla tudi O’ Klapa, ob njej pa njen podmladek O’ Klapica. Prek dveh prizorov iz uspešnih muzikalov, kakor sta bila Obuti maček in Lak za sanje, so nekateri člani skupine predstavili njeno delovanje, mlajši člani O’ Klapice pa so zaigrali prizor iz preteklih miklavževanj.
Pestro delovanje je pokazalo, da sta SD Sončnica in Mladinski dom svojo prvenstveno skrb namenila odraščajočim mladim in to še vedno delata, kljub časom, ki so temu manj naklonjeni. Obe predsednici društev, Katerina Ferletič za Sončnico in Tamara Kosic za Mladinski dom, sta naglasili prav pomembnost mladih. V času, v katerem vrtoglavi tempo diktira ritem vsakdanjosti, tehnologija pa razoseblja, je »pomembnost društev, v katerih se zbirajo mladi, neprecenljiva za razvoj ter za oblikovanje aktivnih, odgovornih in družbeno angažiranih posameznikov.« Pogled mladih je »ključnega pomena za razvoj družbe in ustvarjanje boljšega okolja za vse generacije«. Glavni cilj obeh društev je ustvariti s pomočjo družin otrokom prijazno okolje.
Obe predsednici sta svoj poseg zaključili z zahvalo zgodovinskim članom in odbornikom ter na oder povabili tiste, ki s svojim delom že 25 let pripomorejo k temu, da se društvi razvijata še danes. Ani Saksida, Mirjam Bratina, Andrej Vogric in Mauro Leban so prejeli simbolično priznanje in kulturni program se je s tem zaključil, vsi prisotni pa so druženje nadaljevali na dvorišču in ob domači kapljici kovali nove načrte za prihodnje delovanje.