Udarjajo po braniku demokracije

Institucionalne reforme, kot sta t. i. diferencirana avtonomija dežel in poseganje v ustavo s povečanjem oblasti predsednika vlade, so velika grožnja za Italijo, saj bi njihova uvedba spodkopala temeljni ustavni načeli, kot sta enakopravnost in demokratičnost, ki sloni na delitvi oblasti in vladavini prava. Če bo desnica vsilila te spremembe, bo z njimi hudo izvotlila ustavo. Težko se bo vrniti nazaj, zato se mora v civilni družbi oblikovati široka fronta, ki naj se zoperstavi pogubnemu političnemu načrtu desnice.

Tako je glasnik deželnega Koordinacijskega odbora za ustavno demokracijo Gianluigi Pegolo v Kulturnem domu uvedel debato o ustavnih reformah. Pritrdila mu je Dianella Pez, predstavnica odbora Proti diferencirani avtonomiji, ki je dejala, da je bila ustava do zdaj branik pred družbenim razkrojem. Desnica udriha po njej, odpraviti želi družbeno solidarnost in enakopravnost ter s privatizacijo šolstva, zdravstva, sociale in drugih storitev privilegirati elite na račun šibkejših.

Srečanje je uvedel deželni tajnik SKP Roberto Criscitiello in spomnil, da je ustava »večglasna« sinteza socialistične, liberalne in katoliške politične kulture. Desnici je bila vedno trn v peti. Pino Rauti, Giorgio Almirante, Licio Gelli in črni prevratniki so jo večkrat skušali spremeniti. Delno je to dosegel Mario Segni skupaj z radikalci s spremembo volilnega sistema, ki je načelo demokratičnega predstavništva nadomestil z načelom vodljivosti. Leta 2001 je leva sredina klonila ligaškim avtonomisitčnim pritiskom in sprejela reformo petega naslova ustave s povečanjem pristojnosti dežel. Sledili so poskusi Silvia Berlusconija in Mattea Renzija, da bi ustavo preoblikovali v avtoritarno smer. Volivci so na referendumih v letih 2006 in 2016 te poskuse zavrnili. Zdaj je v teku nov poskus, ki je spričo političnih razmer v državi še nevarnejši za obstoj demokracije.