V znamenju umetnosti, lepote, večnih vprašanj in ugank. Tudi na klasičnem liceju Primoža Trubarja so z besedo, glasbo in sliko v petek praznovali noč klasičnega liceja, ki je na državni ravni dosegla svojo deveto izvedbo. Začetni in zaključni deli večera so skupni za vse sodelujoče liceje, saj predvidevajo predvajanje videoposnetka in branje odlomka iz antične literature. Na liceju Trubar se je po uvodu in ugankarski delavnici, ki jo je navdihnil začetnik slovenskega ugankarstva Peter Butkovič-Domen, ob 20. uri začela osrednja prireditev.
Uvodoma je ravnateljica Sonja Klanjšček opozorila, da so temeljna vprašanja klasične dobe še vedno prisotna. Od nas terjajo iskanje odgovorov, ki bi lahko bili primerni za današnje razmere. Tudi v naši generaciji, je opozorila, se znova porajata potreba po miru in zavedanje o nesmiselnosti vojne: to zahteva »trezen razmislek, pogumne izbire in opredeljevanje«. Gost in osrednji govornik večera je bil kustos Pokrajinskih muzejev Saša Quinzi, tudi sam nekdanji dijak klasičnega liceja. Poslušalcem je predstavil svojo vlogo, ki zaobjema skrb za bogastvo, ki ga hranijo muzeji.
Najbolj ga navdihuje etimološka definicija besede muzej, t.j. muzam posvečenega kraja. Prvi spomini na spoznavanje umetnosti, je povedal, so vezani prav na licejska leta, posebej je pri tem izpostavil tudi vlogo prof. Milka Renerja.Quinzi je svoj poseg nato osredotočil na delo goriškega slikarja Antona Zorana Mušiča. Kmalu potem, ko je nastopil službo v goriških Pokrajinskih muzejih, je ta ustanova namreč priredila veliko razstavo, posvečeno Mušiču. Vladalo je veliko zanimanje, tudi na spremnih predavanjih, na katerih so nastopila slavna imena in strokovnjaki, je bil odziv publike precejšen. Mušič, kot znano, je v svoja dela prelil tudi grozovito izkušnjo taborišča. Podobe koščenih mrličev, taboriščnikov, ki so prevažali umrle sotrpine, so po mnenju umetnostnih strokovnjakov vsekakor bile umeščene v tradiciji evropskih slikarjev. Na filozofsko vprašanje Theodorja W. Adorna, ali je po holokavstu še možno najti poezijo, najti lepoto, je Mušič torej odgovoril pritrdilno, in sicer na podlagi tradicije, je zatrdil Quinzi.
Razmišljanje o lepoti je le eno izmed filozofskih vprašanj, s katerimi se na klasičnem liceju soočajo dijaki. Pomen življenja, slave, globlje življenjske vrednote so bile tudi predmet simpatičnih zaključnih prizorov dijakov I. liceja, v katerih je filozof Epikur med drugim »srečal« influencerko Chiaro Ferragni in spoznal Instagram ... Dijaki vseh razredov so se v teku večera res izkazali kot recitatorji, igralci, pevci, glasbeniki in še marsikaj. Na violino sta zaigrala Niccolò Kolata in Athena Picech, nastopili pa sta tudi pevki Giorgia Sofia Calligaris in Sarah Marras. Navodila za obdelovanje vrtov in botanični pregled kmetij dvorcev Karla Velikega so osvetlili dijaki V. gimnazije z odlomkom Capitulare de villis. Slišati je bilo tudi več poezij in odlomkov - od Ajshila do Pier Paola Pasolinija in Borisa Pahorja. S prodornim in občutenim govorom se je prof. David Bandelj spomnil na pred kratkim preminulega Aleša Doktoriča. Sproščen gledališki prizorček s Teokritovimi Sirakužankami pa so pripravili dijaki II. klasičnega liceja. Pred druženjem v šolski telovadnici, ki je zaokrožil tudi letošnjo noč klasikov, so se dijaki – tako sedanji kot bivši – ter profesorji poklonili dolgoletnemu stebru klasičnega liceja, prof. Nadji Marinčič, ki se bo letos zasluženo upokojila.