Med letošnjimi zlatimi maturanti v slovenskem višješolskem centru v ulici Puccini v Gorici je tudi Rupenka Sofia Sartori, ki je z najvišjo oceno zaključila šolanje na humanističnem liceju Simona Gregorčiča. 19-letno dekle, ki v prostem času najraje bere kriminalne in ljubezenske romane in se druži s prijatelji, se veseli uspeha, saj pravi, da je le-ta sad vsega vloženega truda v petih letih šolanja.
Ko smo jo zmotili na oddihu z družino v Gradežu, nam je zaupala, da je vendarle upala, da bo prišla do stotice, do zadnjega pa ni bila gotova, da jo bo dosegla. »Predvsem zadnje dni sem bila zelo napeta. Bolj kot pisni, me je strašil govorni nastop: bala sem se, da bi se mi zataknilo ali pa da ne bi takoj našla povezav,« nam je povedala Sofia. Na maturitetni izpit se je pripravljala v glavnem sama na nekoliko nenavaden način, in sicer tako, da se je sprehajala po hiši in učno snov ponavljala na glas. V prvi pisni nalogi iz slovenščine je Sofia izbrala tipologijo C, in sicer kritično pojasnjevalno razmišljanje o aktualni temi, in pisala o tesnobi. »Tesnoba je zelo prisotna v naši generaciji, tudi sama se večkrat čutim tesnobno, tako da sem se naposled odločila, da bo pisala o tem, ker sem imela veliko iztočnic o katerih razmišljati,« je povedala maturantka. V drugi pisni nalogi je pisala esej o pedagogiki, v tretji pisni nalogi iz italijanščine pa je razmišljala o tem, kako se je danes spremenil pogled na svet dela. Na ustnem nastopu, ki jo je najbolj strašil, se je naposled zelo dobro odrezala: s sliko Pubertete Edvarda Muncha, ki ji jo je komisija profesorjev dala za iztočnico, je spregovorila o Cankarjevi Hiši Marije Pomočnice, o Eriku Eriksonu pri humanističnih vedah in pedagogiki, nato o Pascolijevem delu Il Fanciullino in o romanu Fosca Iginia Uga Tarchettija, na koncu pa še o socialnem romanu, industrializaciji in Charlesu Dickensu pri angleščini.