Spomin na Bratuža združuje različne ljudi

Dne 16. februarja 1937 je za posledicami zastrupitve v goriški bolnici preminil Lojze Bratuž, slovenski rodoljub, kulturnik in priznan zborovodja. Zanj je bilo usodno pitje strojnega olja, ki so mu ga vsilili fašistični krvniki 27. decembra 1936 po maši v Podgori. Ker je s svojimi pevci, kljub prepovedi, vztrajno gojil slovensko petje, je bil pristašem takratnega režima trn v peti in so se ga zato odkrižali na najbolj okruten način. Zapustil je mlado ženo Ljubko Šorli, trimesečnega sinčka Andreja in dveletno hčerko Lojzko.

Ob 85-letnici Lojzetove mučeniške smrti in 120-letnici njegovega rojstva se je včeraj, na pobudo stranke Slovenske skupnosti, skupina goriških Slovencev na goriškem pokopališču s priložnostnim svečanim dogodkom poklonila njegovemu spominu. Po položitvi cvetja na Bratužev grob se je nanj z občutenim nagovorom spomnila občinska svetnica iz vrst Slovenske skupnosti Marilka Koršič. Nasilno umorjenega Bratuža je opredelila kot izjemnega kulturnega delavca, ki je združeval ljudi različnih prepričanj in pogledov. Njegova edina krivda je bila, da je ljubil slovenski narod in to v času, ko so črne sile želele zbrisati vsako sled slovenstva na Primorskem. Ugotovila je, da tudi danes, v mirnih in demokratičnih časih, se še najdejo ljudje, ki jim ne diši sožitje in jim je podpihovanje sovraštva do našega naroda edini življenjski cilj. V nadaljevanju svojega nagovora je Koršičeva še naglasila, da še danes spomin na Lojzeta Bratuža združuje verne in neverne, kot nas je v časih fašizma. Združuje ljudi, ki ljubijo svoj narod, svoj jezik in ki spoštujejo ostale ter so odprti do sočloveka, do drugačnega. To so vrednote, ki so danes še kako pomembne. Hvala Lojze Bratuž, je svoj nagovor sklenila Marilka Koršič.