Skok v svet založništva

V prejšnjih dneh je v Gorici potekal 3. Festival samostojnega založništva Gorizia Most, ki ga je priredila založba Qudulibri iz Gorice. V tem sklopu je v nedeljo predpoldne v predavalnici Trgovskega doma potekalo tematsko srečanje o založništvu v naši deželi. Poleg založbe Qudulibri so se predstavile še založniške hiše Kappa Vu, ZTT (Založništvo tržaškega tiska), tržaška Mladika in Vita activa nuova iz Trsta. Po uvodnih pozdravih prirediteljev srečanja, Simoneja Cuve in Patrizie Dughero, so predstavniki vsake izdajateljske hiše predstavili svoje delovanje in svoje načrte. Prva je pred mikrofon stopila Martina Kafol (ZTT), ki je tudi predsednica Združenja založnikov FJK. Povedala je, da združenje šteje 17 članov, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi oblikami izdajanja knjig, revij in drugih publikacij. Združenje in njegove članice so prisotni na mnogih knjižnih sejmih tako v Italiji kot tudi v tujini. Iznesla je tudi delovanje Založništva tržaškega tiska, ki letos praznuje svojo 80-letnico ustanovitve. Posebno je poudarila, da se slovenska tržaška založba prvenstveno posveča izdajanju knjig v slovenskem jeziku, zadnje čase pa niso redki niti prevodi slovenskih avtorjev v italijanski jezik.

Tudi o obmejnih odnosih

Giuliano Veliscig (Kappa Vu) je nanizal kopico knjig najrazličnejše vsebine, ki izidejo pri tej založbi. Med publikacijami se zadnje čase pojavljajo tudi knjige v furlanskem jeziku, veliko le-teh je posvečenih otrokom in mladini. ZaložbaKappa Vu se je že v preteklosti proslavila z vsebinami zgodovinskih raziskav, v katerih so želeli na objektiven način prikazati nelahke razmere v naših krajih pred prvo svetovno vojno, najbolj pa še v temnih časih med obema vojnama. Njihove ugotovitve so mnogokrat »trčile« v velikokrat enostranske razlage iredentističnih krogov. Namen založbe je, da bi pripravila študijo o Gorici in obmejnih odnosih.

Gabriella Mosetti je predstavila svojo založbo Vita activa nuova. Gre za novo založbo, ki je nastala šele pred tremi leti, a ima kar uspešno delovanje, saj jim uspe izdati približno dvanajst knjig na leto. Pripomnila je, da založba deluje na prostovoljni ravni svojih članov, vseeno pa se lahko pohvalijo s knjigami najrazličnejših vsebin.

Založbo Mladika iz Trsta je predstavila Nadia Roncelli, ki je povedala, da je njihova hiša nastala leta 1957. Najprej so izdajali le revijo Mladika, nato pa so se usmerili še na izide knjig z različnih področij. Podobno kot ZTT so prednost dajali slovenskim knjigam, zadnje čase pa so poskrbeli tudi za prevode slovenskih avtorjev v italijanski jezik. Nadia Roncelli je ocenila, da se je ta poteza izkazala za pravilno, saj na ta način imajo bralci, nevešči slovenščine, možnost, da spoznajo tudi slovenske avtorje in kulturo.

Kot zadnja je spregovorila Patrizia Mosetti; predstavila je založbo Qudulibri, ki je leta 2012 nastala v Bologni, a so jo kasneje preselili v Gorico. Tudi ta založba se posveča različnim vsebinam in rada sodeluje s sorodnimi založniškimi hišami. Zadnje čase krepijo stike tudi s čezmejnimi kulturnimi ustanovami. »S svojim delovanjem želimo graditi mostove s sosedi, ki jih do sedaj nismo najbolje poznali,« je povedal Patrizia Moserri. To sodelovanje se je še posebno okrepilo v zadnjih časih in se odraža v kulturnih stikih, ki jih založba ima s knjigarno Maks v Novi Gorici.