Škoda po toči je ogromna, potrebovali bi več pomoči

Julijska neurja s točo so lani v srednjem pasu Furlanije - Julijske krajine povzročila pravo razdejanje. Na Deželi FJK so do konca lanskega leta prejeli skoraj 30.000 odškodninskih zahtevkov, škode je za preko devetsto milijonov evrov.

V nekdanji goriški pokrajini je bila med najbolj prizadetimi sovodenjska občina, kjer je toča klestila v ponedeljek, 24. julija. Na sovodenjski občini so skupno prejeli 458 odškodninskih zahtevkov, ki so skupno vredni skoraj osem milijonov evrov. Dežela FJK je sanaciji škode in izplačilu odškodnin namenila skoraj sto osemdeset milijonov evrov, a kaj, ko so bili podjetniki in kmetje v nekaterih občinah tako močno oškodovani, da tudi zajetna deželna pomoč (ko bo izplačana) še ne bo dovolj.

Srečanje s svetnikom

V težavah so se seveda znašli tudi številni kmetje in podjetniki iz sovodenjske občine, zaradi česar so v prejšnjih dneh občinski upravitelji organizirali srečanje z deželnim svetnikom Slovenske skupnosti Markom Pisanijem.

»Podjetniki in kmetje lahko dobijo odškodnino, s katero krijejo 20-odstotkov stroškov, ki so jih imeli za sanacijo, pri čemer najvišji znesek, ki ga dobijo, znaša 100.000 evrov. Da prejmeš tako visoko odškodnino, si moral imeti 500.000 evrov škode,« pravi sovodenjski župan Luca Pisk in poudarja, da so nekatera sovodenjska podjetja imela še veliko večjo škodo. »Na srečanju je eden izmed podjetnikov povedal, da je za popravilo strehe njegove hale potrebnih 700.000 evrov. Drug podjetnik je pojasnil, da ima na dveh proizvodnih obratih in na kmetiji za 900.000 evrov škode. Na našem občinskem ozemlju je še nekaj tovrstnih primerov, pri čemer je naložba v popravilo proizvodnih obratov tako visoka, da so jim podjetja s težavo kos, sicer bi v teh primerih odškodnine ne presegala 100.000 evrov, kar je najvišji možni znesek,« pravi Pisk, po besedah katerega je velika težava tudi v tem, da morajo podjetja dela najprej izvesti, šele zatem bodo lahko vložila prošnjo za odškodnine.

»Nekatera podjetja so na kolenih, saj je od julija minilo že kar nekaj časa. Eni so strehe za silo pokrpali, drugi so jih prekrili s ponjavami, vendar se zaradi visokih stroškov še niso odločili za sanacijo,« razlaga Pisk in opozarja, da je dodatna težava azbest. »Mnoge strehe so iz azbesta, kar še zlasti velja za kmetijska podjetja,« opozarja sovodenjski župan, po katerem je v primeru prisotnosti azbesta vse skupaj še toliko bolj komplicirano. »Razumemo, da je škoda na deželni ravni ogromna,r avno zato bi morala priskočiti na pomoč tudi država,« je prepričan Pisk.

Potrebna dodatna sredstva

»Zahvaljujem se sovodenjskemu županu na vabilo na srečanje, saj je res pomembno, da sem se srečal s prizadetimi kmeti in podjetniki in da zdaj njihovo zaskrbljenost prenesem pristojnemu deželnemu odborniku. Prepričan sem, da je treba najti dodatna sredstva, obenem je treba tudi čim prej ukrepati,« poudarja Pisani, po katerem so limiti za izplačilo odškodnin prenizki. Povišati bi treba delež odškodnin, ki zdaj krijejo le 20 odstotkov stroškov, obenem bi bilo treba tudi povečati najvišji možni izplačani znesek, saj imajo nekatera podjetja krepko čez 500.000 evrov škode. »Kot opozicija smo tudi že predlagali, naj se uvedejo subvencije za zavarovanja,« še pravi Marko Pisani.