Prostovoljci želijo krepiti sodelovanje tudi čez mejo

Pandemija je v zadnjih dveh letih močno vplivala tudi na delovanje človekoljubnih organizacij in njihovih prostovoljcev, ki so se v soboto zbrali v Kulturnem centru Lojze Bratuž, da bi razmišljali kako naprej in še zlasti kako okrepiti sodelovanje – tudi čezmejno – med raznimi društvi in ustanovami v pričakovanju na Evropsko prestolnico kulture 2025.

Praznik prostovoljca je organizirala nadškofijska Karitas v sodelovanju z zvezo Acli, alpinci, društvom gozdnih policistov, Rdečim križem in ustanovo Unitalsi. Srečanje je povezoval odgovorni urednik tednika Voce isontina Mauro Ungaro. Uvodoma sta udeležence nagovorila goriški župan Rodolfo Ziberna in novogoriški podžupan Simon Rosič, ki sta pohvalila prostovoljce za nesebično pomoč, ki jo namenjajo sočloveku v stiski; sledil je poseg milanskega sociologa Maurizia Ambrosinija, ki je spregovoril preko videokonference in med drugim poudaril, da je solidarnost v današnjih časih izbira, ki izhaja iz najbolj osebnih vzgibov in prepričanj, medtem ko je bila v preteklosti v marsikaterem primeru posledica vpletenosti v družinsko in vaško okolje oz. razredne pripadnosti. Med drugim je omenil, da je v zadnjih časih med prostovoljci na žalost vse manj mladih; leta 1993 so predstavljali 40 odstotkov prostovoljcev, danes jih je le 28 odstotkov. Po drugi strani se zagotavljanju pomoči sočloveku v stiski vedno pogosteje posvečajo ljudje nad 55. letom starosti; njihovo število je naraslo od 20 do 35 odstotkov.

V nadaljevanju je spregovorila Jožica Ličen, ki je dolga leta vodila koprsko škofijsko Karitas. Poudarila je, da se je od ustanovitve leta 1990 zelo povečalo število prostovoljcev; danes jih je 950 aktivnih in še enkrat toliko, ki občasno priskočijo na pomoč na območju, ki gre od Kopra čez celo Primorsko vse do Bovca. Poudarila je, da v centrih Karitas nudijo pomoč vsem, ki jo potrebujejo, pri čemer se ne zmenijo za njihovo državljanstvo, vero in jezik. Po njenih besedah je pri opravljanju prostovoljnega dela najpomembnejša empatija, saj je treba biti do ljudi čuteči in jim odpreti srce. Za glasbeno popestritev je v nadaljevanju poskrbel Urban Vidmar, po še nekaterih posegih in pričevanjih so nagradili nekaj zaslužnih prostovoljcev. Srečanju sta sledila maša v cerkvi v Stražcah, ki jo je daroval goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli, in večerja, ki so jo v tamkajšnji župnijski dvorani pripravili alpinci.