Četrtek, 21 november 2024
Iskanje

Prenovili bi večji jez in zgradili manjšega

Deželni rebalans proračuna namenja dva milijona evrov Konzorciju za melioracijo Julijske krajine, ki bo pripravil načrt obnove rečnih pregrad pri pevskem parku in podgorski pašereli

12. jul. 2024 | 6:32
Dark Theme

Ublažitev posledic nihanja pretoka reke Soče zaradi hidroelektrarne v Solkanu je cilj prispevka, ki ga namerava Dežela Furlanija - Julijska krajina nameniti Konzorciju za melioracijo Julijske krajine v sklopu poletnega rebalansa proračuna. Postavka je bila vključena v predlog zakona št. 23, o katerem je v teh dneh razpravljala 4. komisija deželnega sveta, in predvideva »pripravo načrta tehnične in ekonomske izvedljivosti« ter »izvedbo prvega funkcionalnega sklopa del«, s katerimi bi »prilagodili pevmski jez«, »realizirali pregrado pri Stražcah« in »izkoristili nekdanji kamnolom Postir v Občini Zagraj«. Potreba po teh ukrepih, piše v predlogu zakona, izhaja iz študij o stanju reke Soče in izsledkov projekta Interreg Italija-Slovenija Grevislin.

S prošnjo po pojasnilih smo se obrnili na Konzorcij za melioracijo Julijske krajine, ki je v preteklosti med drugim zagovarjal potrebo po gradnji novega jezu med Pevmo in Štmavrom, kar pa je naletelo na ostro nasprotovanje okoljevarstvenikov, Pokrajine Gorica in drugih ustanov.

»Cilj prispevka, ki nam ga v rebalansu namenja Dežela FJK, je ublažitev problema nihanja pretoka vode, t. i. hydropeakinga, ki ga v vseh teh letih s Slovenijo žal nismo uspeli rešiti. Danes je vsem jasno, da je treba vodo zadrževati, ko jo pač imamo. V ta namen nameravamo popolnoma obnoviti oz. zgraditi nov pevmski jez, saj je obstoječi še iz časa Avstro-Ogrske in ga je zob časa zelo načel. Ob tem pa bi ponovno postavili manjši jez pod Stražcami, ki ga je pred leti napol porušila reka,« je povedal Enzo Lorenzon, predsednik Konzorcija za bonifikacijo Julijske krajine, po besedah katerega bi tako ustvarili dva manjša »bazena«. Pod Podgoro, je pojasnil, bi se v bistvu povrnili k stanju izpred 20 in več let, ko je bila gladina reke med pevmskim jezom in Stražcami precej višja od sedanje. Glede večjega jezu pri Soškem parku je pristavil, da bi ga lahko tudi nekoliko povišali, šele študija izvedljivosti pa bo pokazala, ali je to sploh mogoče, ne da bi ogrozili park. Lorenzon je še podčrtal, da bo Konzorcij pripravil osnutek načrta, le-ta pa bo nato predmet širše razprave. »Ničesar ne bomo vsiljevali,« je zagotovil.

Dvomi in zaskrbljenost

Vključitvi postavke za pripravo načrta v rebalans ostro nasprotujejo Zeleni in Levica ter združenja Legambiente, Rosmann in Italia nostra. Deželna svetnica Serena Pellegrino je že med ponedeljkovo sejo 4. komisije pozvala deželnega odbornika za okolje Fabia Scoccimarra, naj postavko o Soči umakne, saj okrog tega vprašanja sploh ni bilo razprave, a ni bila uslišana. Njen amandma so desnosredinski člani komisije zavrnili, proti so glasovali tudi svetniki Demokratske stranke, ki so sicer kot ostali predstavniki opozicije podprli zahtevo po čim prejšnji predstavitvi načrtov v zvezi s Sočo deželnemu svetu, pa tudi občinam, okoljevarstvenim združenjem, EZTS GO in drugim interesnim skupinam. Svetnica Pellegrino tako kot okoljevarstvena združenja, ki so pismo naslovila na vse člane pristojne komisije, je opozorila na določila evropske direktive o vodah in potrebo, da čim prej pride do čezmejnega načrta gospodarjenja s Sočo. »Vloge reke ni mogoče omejiti na proizvodnjo elektrike in namakalne potrebe. Ohraniti je treba ekosisteme ter ne nazadnje zagotoviti skladnost del s čezmejnimi projekti za promocijo Soče tudi v turistične namene,« je zapisala Pellegrino.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava