Prav vsak lahko knjigi podaljša »življenje«

Minuli torek je bilo v knjižnici Damirja Feigla v Gorici na vrsti že četrto in predzadnje srečanje iz niza ZaČUTImo književnost, ki ga vodita Teja Pahor in Slavica Radinja. Posvečeno je bilo tipu. Tokrat se je knjižnica povezala s sosedi, z Goriško knjižnico Franceta Bevka: v goste so povabili novogoriško knjižničarko Eniso Brkić, ki se ukvarja s popravljanjem knjig in v novogoriški knjižnici vodi tudi delavnice, ki so temu posvečene.

Uvodoma je goste pozdravil knjižničar Alex Kama Devetak. Beseda je nato stekla o nastanku in sestavi knjig. Knjižničarka Feiglove knjižnice Breda Bertalanič je orisala nastanek knjig in pripovedovanja od prazgodovine do današnjih dni, poudarila je razlike med različnimi vrstami materialov, na katere se je v preteklosti pisalo, pokazala pa je tudi različne oblike vezav - od najbolj preprostih do najbolj dovršenih.

Otroške ročice in vračanje

V nadaljevanju so si udeleženke srečanja zavihale rokave in same poskusile po navodilih Enise Brkić popraviti knjige. Novogoriška gostja je povedala, da se ne ukvarja z restavratorstvom knjig, saj je za to specializirana Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, vendar se je pred leti od sodelavke naučila, kako se knjige obvaruje, da trajajo čim dlje. Najpogosteje se poškodujejo otroške knjige, saj jih berejo najmanj spretne ročice. Knjižničarke se nad njimi ne hudujejo in raje utrdijo hrbtišče in vogale knjige. Knjižničarka je obiskovalcem razkrila, da se marsikatera knjiga poškoduje tudi med vračanjem, saj so knjigomati karseda pripravne naprave za vračilo knjig, vendar imajo takšen sistem v ozadju, da knjiga pade s traku v škatlo, kjer se vrnjene knjige zbirajo, pri tem pa marsikatera utrpi kakšno poškodbo. Udeleženke srečanja so se ob pogovoru naučile, kako prelepiti zaščitne trakove, kako pravilno zaviti knjigo in kako jo popraviti tudi v notranjosti. Prav vsaka se je na dom vrnila z »novo« staro knjigo.