Poskrbeli, da 350 ledinskih imen ne bo šlo v pozabo

Krajevna in ledinska imena v občini Sovodnje in soseščini je naslov knjige, ki so jo v ponedeljek predstavili v predavalnici ZKB Trst Gorica v Sovodnjah. Dogodek je priklical veliko ljudi iz sovodenjske občine, pa tudi iz drugih krajev, ki nanjo mejijo. Poleg avtorja Vlada Klemšeta, upokojenega novinarja in odličnega poznavalca lokalne toponomastike, je na večeru sodelovala Danila Zuljan Kumar, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in izredna profesorica za jezikoslovje na Fakulteti za humanistiko UNG.

Uvodoma je predavatelja in publiko, med katero sta sedela tudi domači župan Luca Pisk in doberdobska občinska odbornica Giulia Černic, nagovorila sovodenjska podžupanja Alenka Florenin, ki je povedala, da je projekt o krajevnih ledinskih imenih nastal pred leti na osnovi razpisa Dežele FJK. Občina Sovodnje je že pred leti postavila več rjavih tabel z ledinskimi imeni nekaterih kotičkov v Sovodnjah in drugje po občinskem ozemlju, druga faza projekta pa je bila izdaja knjige. V tretji fazi bo občina poskrbela še za postavitev večje table z zemljevidom občinskega ozemlja, na katerem bodo označena pomembnejša ledinska imena. Podžupanja je še dodala, da je v knjigi označeno tudi imenoslovje krajev, ki mejijo na sosednji občini Doberdob in Zagraj. Zato je knjiga tudi v celoti dvojezična, kar ji daje še poseben pomen in širšo dostopnost.

Vse prej kot preprosto delo

O knjigi je spregovoril avtor Vlado Klemše, ki se je najprej zahvalil »sotrudnici« pri zasnovi publikacije Danili Zuljan Kumar, nato pa je obrazložil potek raziskave, ki je trajala kar nekaj časa. Gre za delo, ki na prvi pogled izgleda preprosto, a ni tako, je pojasnil avtor in pristavil, da taka opravila zahtevajo strokoven in zavzet pristop, ki sloni na delu na terenu, zatem pa pri podrobnem proučevanju starih zemljevidov in katastrskih map. Od raziskovalca zahteva tudi dobro poznavanje slovenščine ter njenih krajevnih narečij in značilnosti, pa tudi imenoslovja, ki izhaja iz furlanščine in je v marsikaterem primeru vplivalo na poimenovanja v slovenskih krajih. V knjigi je zabeleženih okrog 350 imen s pomenom in razlago v knjižni slovenščini.

Naši kraji, je še pojasnil Klemše, so skozi zgodovino doživeli več vojn in političnih sprememb, ki so hočeš-nočeš vplivali tudi na krajevna poimenovanja. Nekatera se danes izgubljajo, kajti danes živimo »v prostoru in ne več s prostorom«.

Svoje poglede na krajevno toponomastiko je iznesla tudi Danila Zuljan Kumar, ki je obrazložila pomen in izvor raznih imen ter njihov razvoj. Nanizala je več primerov poimenovanj s posebno pozornostjo na jezikovnih stikih med nesorodnimi govoricami, pri nas s sosedi romanskega sveta. Pristavila je, da ni pravega pravila, kako naj na tabli napišemo ledinsko ime - v narečju ali v knjižni slovenščini.

Oglasil se je tudi prevajalec knjige v italijanščino, prof. Aldo Rupel. Predstaviti razna poimenovanja s slovensko osnovo tujemu človeku je vse prej kot preprosta zadeva, je pojasnil, saj od prevajalca zahteva veliko znanja in sposobnost, kako tujcu na najboljši način prenesti pravi pomen nekega imena. Iznesel je tudi željo, da bi se ledinska imena še ohranila in da bi jih, kljub modernim časom, uporabljala tudi mlajša generacija.

Na koncu se je med publiko in avtorji razvila krajša debata, Alenka Florenin pa je ob sklenitvi večera napovedala, da bodo sovodenjski predstavitvi sledile še predstavitve v drugi vaseh občine.