Pokrajine bi se lahko vrnile leta 2026

V rimskem parlamentu bo postopek za oživitev pokrajin v Furlaniji - Julijski krajini stekel prihodnje leto. Ker gre za ustavno spremembo, je predvideno dvojno branje v obeh domovih parlamenta, tako da bi do dejanske oživitve pokrajin lahko prišlo leta 2026.

Kdaj bodo volivci iz Furlanije - Julijske krajine poklicani na volišča za izvolitev članov novih pokrajinskih svetov, je deželni odbornik za lokalno avtonomijo Pierpaolo Roberti napovedal v sredo v dvorani v Podturnu, kjer je javno srečanje organizirala skupina I Visonari v sodelovanju z društvom Gorizia 3.0.

Vizionarji so med srečanjem predstavili svojo zamisel glede ponovno ustanovitve pokrajin, ki predvideva, da bi bila goriška pokrajina precej večja. Po njihovem mnenju bi bilo treba novi goriški pokrajini priključiti še občine iz južnega dela Furlanije na Videmskem, ki sicer spadajo pod goriško nadškofijo. Teh je skupno dvanajst, med njimi so med drugim Oglej, Červinjan in Visco. Glede predloga o novih mejah za bodoče pokrajine je Robert pojasnil, da bo stvar dogovarjanja. Nekdanje pokrajine so nasledile enote za deželno decentralizacijo EDR, ki so ohranile iste upravne meje, po drugi strani je Roberti ugotavljal, da bi lahko prišlo tudi do drugačne razmejitve, če bi se nekatere občine izrazile v to smer. Roberti je med svojim uvodnim posegom poudaril, da je bila po njegovem mnenju ukinitev pokrajin slaba odločitev.

»Storjena je bila napaka«

»Takratni politiki so storili napako, saj so se pod vplivom medijske kampanje odločili za ukinitev pokrajin, da bi izboljšali storitve za občane in hkrati znižali stroške. Po skoraj desetih letih nam podatki, ki jih imamo na razpolago, pravijo, da je bila ta odločitev napačna in da bomo s ponovno ustanovitvijo pokrajin, kjer bodo volivci izbirali svoje predstavnike, odpravili nekdanjo napako in ponovno ugodili potrebi po demokraciji,« je povedal Roberti in pojasnil, da bodo nove pokrajine imele celo vrsto pristojnosti. Občinam bodo zagotavljale razne storitve, upravljale bodo drugostopenjske srednje šole, objavljale bodo razpise in delile sredstva med društvi in organizacijami. Roberti je poudaril, da bodo novo pokrajine sprejemale odločitve, ki ji ni mogoče prepuščati uradnikom, temveč je potrebno, da jih sprejema, kdor je bil izvoljen in je izraz ljudske volje.

»Soglasje je bilo popolno«

Deželni svetnik Diego Moretti je spomnil, da je leta 2013 v deželnem svetu glasoval za ukinitev pokrajin, kar so soglasno podprli prav vsi svetniki. Pri tem je opozoril, da je nekdanji deželni svetnik stranke Naprej, Italija Antonio Pedicini že med mandatom desnosredinskega predsednika dežele Renza Tonda sprožil peticijo za ukinitev pokrajin.

»Ko smo se soglasno odločili za ukinitev pokrajin, nismo razmišljali toliko o stroških, kolikor o tem, da bi imeli upravni sistem, ki bi slonel na deželi in občinah,« je poudaril Moretti, ki ocenjuje, da prebivalci in prebivalke Furlanije - Julijske krajine z ukinitvijo pokrajin niso bili prav nič oškodovani. Nekaj težav je bilo začetno z upravljanjem šolskih poslopij, vendar zatem za ljudi ni bilo večjih nevšečnosti. Moretti je kakorkoli napovedal, da bodo po sprejetju sklepa o ponovno ustanovitvi pokrajine v Demokratski stranki pripravili predloge, s katerimi bodo prispevali svoja priporočila glede delovanja novih izvoljenih teles.

Spomin na nekdanjo slavo

Za ponovno ustanovitev pokrajin se je na srečanju izrekel novinar in nekdanji goriški občinski odbornik Antonio Devetag, medtem ko je predsednik Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Paolo Petiziol poudaril, da bi bilo tudi po njegovem mnenju novi goriški pokrajini ponovno priključiti občine, ki so danes na Videmskem in so kulturno še vedno povezane z Gorico. Na srečanju je spregovoril tudi nekdanji poslanec Guido Germano Pettarin, uvodoma je v imenu »vizionarjev« navzočim izrazil dobrodošlico Adelino Adami. Moderator srečanja je bil Roberto Furlanut, ob zaključku se je vsem zahvalil za prisotnost duhovnik Ruggero Dipiazza, ki si želi, da bi Gorica spet pridobila središčno vlogo, ki jo je še bolj kot za časa pokrajine imela v obdobju Goriško-Gradiščanske grofije. Danes so razmere seveda povsem drugačne, Gorica bo lahko tudi ponovno dobila svojo pokrajino, vendar s tem ne bo nadoknadila razkoraka s Tržičem, ki jo je z gospodarskega vidika že zdavnaj prekosil.